Archive

Some ALT text

Na današnji dan: Benedict Anderson (26. 8. 1936 – 13. 12. 2015)

Benedict Anderson, eden najpomembnejših teoretikov na področju preučevanja narodov in nacionalizmov, rojen 26. avgusta 1936 in umrl 13. decembra 2015 na Indoneziji, kateri je tudi sicer posvetil izjemni delež svojega akademskega raziskovanja.

Knjiga Zamišljene skupnosti (1983, prenovljena 2004),...

Some ALT text

Na današnji dan: Nelson Mandela (18. 7. 1918 - 5. 12. 2013)

Nelson Mandela, prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike (JAR), ikona boja proti rasizmu, zagovornik enakih možnosti, goreč nasprotnik režimskega zatiranja in prejemnik Nobelove nagrade za mir leta 1993, rojen 18. julija 1918 v Mvezu in umrl 5. decembra 2013 v Johannesburgu. Oče naroda, kot...

Some ALT text

Na današnji dan: Edo Mihevc (8. 7. 1911 – 4. 6. 1985)

Na današnji dan leta 1911 se je rodil eden najpomembnejših slovenskih arhitektov in urbanistov Edo Mihevc (1911-1985), ki je s svojim delom zaznamoval arhitekturni razvoj po vojni. Med njegovimi najbolj znanimi stavbami v Ljubljani so: Metalka, Kozolec, Dom sindikatov, metalurški kompleks Litostroj...

Some ALT text

Na današnji dan: Michel Foucault (15. 10. 1926 – 25. 6. 1984)

Na današnji dan, 25. junija 1984, je v Parizu umrl Michel Foucault. Ko poskušamo Foucaulta umestiti v določeno intelektualno tradicijo, ga postaviti na levo ali desno stran na politični osi, ali ko hočemo njegove spise umestiti v določeno akademsko disciplino, se soočimo s precej neprijetno zagato....

Some ALT text

Na današnji dan: Demonstracije ljubljanskih žensk (21. 6. 1943)

Junija leta 1943 so prebivalke Ljubljane začele na večih lokacijah po okupiranem mestu organizirati proteste proti italjanski okupaciji in fašističnemu nasilju ter zahtevati človeško ravnanje in osvoboditev tisočih internirancev iz fašističnih taborišč ter zaporov.

Zahtevale so osnovne človekove p...

Some ALT text

Na današnji dan: György Lukács (13. 4. 1885 - 4. 6. 1971)

György Lukács, eden najvplivnejših marksističnih teoretikov in oče zahodnega marksizma, rojen 13. aprila 1885 v Budimpešti in umrl prav tam 4. junija leta 1971. Lukácsev prispevek je bil dejansko prelomen. Bil je prvi, ki je razrahljal rigidno, ekonomistično-svetovnonazorsko razumevanje Marxa, ki se...

Some ALT text

Na današnji dan: Rada Vranješević (25. 5. 1918 - 25. 5. 1944)

Na današnji dan, 25. maja, kasneje poznanega kot Dan mladosti, se je leta 1918 rodila, leta 1944 pa na isti dan tudi umrla predvojna aktivistka, borka v NOB in narodna herojinja Rada Vranješević. Njena zgodba je primer aktivistke, ki je svoje celotno, čeprav kratko življenje posvetila komunističnemu...

Some ALT text

Na današnji dan: Srečko Kosovel (18. 3. 1904 – 26. 5. 1926)

Srečko Kosovel, pesnik, kritik in publicist, rojen 18. marca 1904 v Sežani, umrl 27. maja 1926 v Tomaju. V svojem kratkem, komaj dvaindvajsetletnem življenju, je ustvaril izjemen opus angažiranih, intimnih in otroških pesmi. Njegova konstruktivistična poezija je izšla posthumno v zbirki Integrali...

Some ALT text

Na današnji dan: Toussaint Louverture (20. 5. 1743 - 7. 4. 1803)

Toussaint Louverture, haitijski revolucionar, rojen 20. maja 1743 in umrl 7. aprila leta 1803, v zaporu Fort de Joux v Franciji. Tam se je znašel, potem ko ga je francoska vojska, ki jo je poslal Napoleon, aretirala kot osrednjega političnega in vojaškega voditelja francoske kolonije Santo Domingo (...

Some ALT text

Na današnji dan: Osvoboditev Ljubljane, 9. 5. 1945

Na današnji dan leta 1945 so v Ljubljano vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske ter jo s tem osvobodili izpod nacističnega škornja.

Nekaj dni po začetku napada na Kraljevino Jugoslavijo so sile fašistične Italije dosegle Ljubljano in jo 11. aprila okupirale. A na o...

Some ALT text

Na današnji dan: Vladimir Iljič Uljanov - Lenin (22. 4. 1870 - 21. 1. 1924)

Vso oblast sovjetom!

Vladimir Iljič Uljanov Lenin, voditelj Sovjetske zveze, ustanovitelj III. komunistične internacionale ter vpliven teoretik in praktik marksistične analize in socialistične politike. Rojen leta 1870 v Simbirsku v carski Rusiji, umrl 21. januarja 1924 v Gorkem.

Lenin že ko...

Some ALT text

Na današnji dan: Dušan Kveder – Tomaž (9. 4. 1915 – 12. 3. 1966)

Na današnji dan leta 1915 se je v Šentjurju rodil Dušan Kveder - Tomaž, slovenski komunistični aktivist, španski borec, partizan, narodni heroj in diplomat. Večino svojega otroštva in mladosti je preživel na Ptuju. Pri rosnih 22-ih se je udeležil španske državljanske vojne, kjer se je boril na arago...

Some ALT text

Na današnji dan: Charles Fourier (7. 4. 1772 – 10. 10. 1837)

Charles Fourier, eden izmed najvplivnejših utopičnih socialistov, je bil rojen 7.aprila 1772 v Besanconu v Franciji v trgovski družini. Kot mladenič se je želel vpisati v šolo za vojaškega inženirja, a mu te ambicije ni uspelo uresničiti, saj je lokalna šola za inženirje sprejemala le sinove plemiče...

Some ALT text

Na današnji dan: Sarajevo (6. 4. 1945 in 1992)

Na današnji dan so partizani in partizanke leta 1945 osvobodili Sarajevo izpod nacističnega in fašističnega okupatorja. Ironija zgodovine je, da je v noči iz 5. na 6. april, natanko 47 let po osvoboditvi, nastopilo novo obdobje zasužnjenosti.

Ob koncu druge svetovne vojne se je šest republik (Slov...

Some ALT text

Na današnji dan: Martin Luther King ml. (15. 1. 1929 – 4. 4. 1968)

Martin Luther King mlajši, ameriški baptistični duhovnik, črnski aktivist in borec za državljanske pravice, rojen 15. januarja leta 1929 v Atlanti, ustreljen 4. aprila leta 1968 v Memphisu. Rojen kot Michael King je svoje svetovno znano ime dobil šele pri petih letih, ko mu ga je spremenil njegov oč...

Some ALT text

Na današnji dan: Franc Rozman - Stane (27. 3. 1911 – 7. 11. 1944)

Grafika: Božidar Jakac, Komandant Stane, 1944

Franc Rozman se je rodil v revni kmečki družini iz Spodnjih Pirnič pri Ljubljani. Med obiskovanjem osnovne šole je Rozman služil kot hlapec in pastir pri bogatih kmetih, kasneje se je v Ljubljani izučil za peka, neuspešno kandidiral za sprejem v podofi...

Some ALT text

Na današnji dan: Louis Adamič (23. 3. 1898 – 4. 9. 1952)

Louis Adamič (23. 3. 1898, Praproče pri Grosupljem – 4. 9. 1952, Milford, New Jersey)

Luis Adamič je bil slovenski izseljenski pisatelj, novinar, zgodovinar, predavatelj in predvsem družbeni kritik. O Adamiču, ki je pri petnajstih letih prek Francije migriral v ZDA in se skupaj z množino drugih zn...

Some ALT text

Na današnji dan: Pariška komuna (18. 3. 1871)

Na današnji dan mineva obletnica pariške komune, pojava revolucionarne oblasti delavskega razreda, ki je vzniknil med francosko-prusko vojno in trajal od 18. marca 1871 do 28. maja 1871. Gre za prvo revolucijo, ki je od spodaj navzgor in skozi konkretno prakso izvedla dva ključna koraka na poti v dr...

Some ALT text

Na današnji dan: Rosa Luxemburg (5. 3. 1871 – 15. 1. 1919)

»Zdaj začeta revolucija proletariata ne more imeti nobenega drugega cilja in nobenega drugega izida kakor uresničenje socializma. Delavski razred mora težiti predvsem za tem, da dobi v svoje roke vso politično oblast v državi. Ampak politična oblast je za nas socialiste samo orodje. Namen, za kate...

Some ALT text

Na današnji dan: Bratko Kreft (11. 2. 1905 - 17. 6. 1996)

Na današnji dan leta 1905 se je rodil dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar, režiser Bratko Kreft. Študiral je slavistiko in primerjalno književnostjo z literarno teorijo na Dunaju in v Ljubljani ter doktoriral leta 1939. V avstrijski prestolnici, kjer je občasno obiskoval tudi p...

Some ALT text

Na današnji dan: Padec Barcelone (26.1.1939)

Na današnji dan, 26. januarja leta 1939, so čete nacionalistične Španije ob zaključevanju španske državljanske vojne in pol leta pred izbruhom druge svetovne vojne vkorakale v Barcelono. Izguba Katalonije, enega najbolj industrijsko razvitih in obenem politično najbolj radikalnih predelov države, ni...

Some ALT text

Na današnji dan: Antonio Gramsci (22. 1. 1891 – 27. 4. 1937)

Pesimizem intelekta, optimizem volje.

Antonio Gramsci, italijanski marksistični teoretik, lingvist, filozof in soustanovitelj italijanske komunistične partije (PCI), rojen 22. januarja 1891, umrl 27.4.1937. V srednješolskih letih sta Gramscija zaznamovala predvsem hitra industrializacija Sardi...

Some ALT text

Na današnji dan: Ellen Meiksins Wood (12. 4. 1942 – 14. 1. 2016)

Ellen Meiksins Wood (12. aprila 1942 - 14. januar 2016) je ena največjih sodobnih marksistk s področja politične teorije, historične sociologije in zgodovine politične misli. Wood je avtorica številnih knjig in člankov o antični Grčiji, razvoju kapitalizma, imperializmu in nacionalni državi, ter zgo...

Some ALT text

Na današnji dan: Jack London (12. 1. 1876 – 22. 11. 1916)

12. januarja 1876 se je rodil ameriški pisatelj, novinar in aktivist Jack London, s pravim imenom John Griffith Chaney. Že za življenja je bil silno priljubljen pisatelj, spominjamo pa se ga tudi kot avtorja številnih mladinskih romanov in kratkih zgodb, kot so Beli očnjak, Klic divjine, Bele s...

Some ALT text

Na današnji dan: Aaron Swartz (8. 11. 1986 – 11. 1. 2013)

Aaron Swartz, rojen 8. novembra 1986 in umrl 11. januarja 2013, je bil pri kljub mladosti že legenda v svetu informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Bil je eden izmed postavljalcev spletne strani Reddit, ki predstavlja mejnik na področju skupinskega zbiranja in vrednotenja informacij. Lastnoročno...

Some ALT text

Na današnji dan: Dražgoška bitka (9. 1. 1942 – 11. 1. 1942)

Dražgoška bitka je potekala od 9. do 11. januarja 1942 med Cankarjevim bataljonom, ki je takrat štel okoli dvesto borcev, in nemškimi policijskimi silami, ki so v ofenzivni operaciji proti gorenjskim partizanom skoncentrirale med 2.500 in 3.000 mož. Po večdnevni junaški obrambi se je Cankarjev batal...

Some ALT text

Na današnji dan: Simone de Beauvoir (9. 1. 1908 – 14. 4. 1986)

Ženska se ne rodi kot ženska, ampak ženska postane.

Simone de Beauvoir, francoska eksistencialistična filozofinja, feministka, pisateljica in politična aktivistka. Šest let pred začetkom prve svetovne vojne je bila rojena v meščansko družino, ki je v času vojne izgubila večino svojega premožen...

Some ALT text

Na današnji dan: John Berger (5. 11. 1926 - 2. 1. 2017)

John Berger, rojen 5. novembra 1926 in umrl 2. januarja 2017, po izobrazbi slikar, vendar bolj poznan kot publicist, novinar, dramatik, esejist, pesnik, režiser in umetnostni kritik.

Njegovo najodmevnejše delo je knjiga »Načini gledanja« (Ways of Seeing, 1972), ki je temeljila na televizijskih o...

Some ALT text

Na današnji dan: Upor zapatistov (1. 1. 1994)

Dve desetletji Zapatističnega upora in razbitje mita o koncu zgodovine

Pred natanko 20 leti so staroselska majevska ljudstva iz Chiapasa na jugovzhodu Mehike v svet poslala jasno sporočilo: ¡Ya basta! - Dost je! Dovolj je pet stoletij fevdalno-kapitalističnega kolonializma, ki je staroselska ljuds...

Some ALT text

Na današnji dan: Karel Destovnik – Kajuh (19. 12. 1922 – 22. 2. 1944)

Kajuh je eden najbolj poznanih slovenskih partizanskih pesnikov. Že pred vojno je bil aktiven komunist in je bil zaradi tega leta 1940 tudi izključen iz šole. Ob začetku vojne je bil najprej aretiran, nato pa se je priključil NOB. V partizanih je bil vodja znamenite kulturniške skupine v udarni XIV....

Some ALT text

Na današnji dan: Zofka Kveder (22. 4. 1878 – 21. 11. 1926)

Zofka Kveder, slovenska pisateljica in publicistka, rojena 22. aprila 1878 in umrla 21.11.1926. Zofko Kveder bi po kvaliteti in obsežnosti njenega opusa z lahkoto postavili ob bok drugim velikim imenom slovenskega slovstva, vendar je še vedno, kot številna druga ženska literarna imena, pogosto spreg...

Some ALT text

Na današnji dan: Louis Althusser (16. 10. 1918 - 22. 10. 1990)

Louis Althusser, francoski filozof, rojen 16. oktobra 1918 v francoski Alžiriji in umrl 22. oktobra 1990 v Parizu. Althusserja doksa opredeljuje za osrednjega predstavnika tako imenovanega strukturalnega marksizma, tj. kot tistega, ki je izvedel sintezo strukturalizma ter marksizma. Kolikor v nj...

Some ALT text

Tomislav Medak - Disrupting Technological Change

In his Labour and Monopoly Capital Harry Braverman impresses on the reader that the 'key to innovation is not to be found in ... any of the products of [the] science-technologies, but rather in the transformation of science itself into capital'. Technological change is a multifactorial processes, ye...

Some ALT text

Michael Roberts - Robots & A.I. - Utopia or Dystopia?

Robots and AI are a leap forward in mechanisation and automation but are they fundamentally different from earlier revolutions in technology? Huge numbers of existing human occupations may disappear and be replaced by robots, but will new jobs replace the old?  Can the information revolution and AI...

Programme outline: Labour and Technology

ILS Seminar: Labour and Technology October 6th 2017 Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Among all the potential candidates for a global-systemic catastrophe, or at the very least a serious break with the current state of affairs, the one that elicits the greatest fascination is the one that is inte...

Some ALT text

Na današnji dan: Sigmund Freud (6. 5. 1856 – 23. 9. 1939)

Sigmund Schlomo Freud, zdravnik, nevrolog, oče psihoanalize in eden najvplivnejših mislecev prve polovice dvajsetega stoletja, rojen 6. maja 1856 v češkem Příborju, umrl 23. septembra v Hampsteadu v Veliki Britaniji. S pomočjo kliničnih študij Josepha Brauerja ter Jeana-Martina Charcota je Freud raz...

Some ALT text

Na današnji dan: Volilna pravica žensk v Jugoslaviji (11. 8. 1945)

Proces revolucionarne družbene spremembe je bil skupaj z narodnoosvobodilnim bojem prežet s številnimi drugimi naprednimi spremembami, ki so zakoreninile podobo socialistične Jugoslavije kot družbeno transformativnega in emancipatornega projekta.

Pomemben korak k enakopravni in solidarni družbi je...

Some ALT text

Muanis Sinanović: Teroristi vs. troli

Izhajam iz predpostavke, da družba ne obstaja kljub temu, da obstaja razredni boj. Ker družba ne obstaja, se razredni boj ves čas premešča in zgošča, družbenost pa je lahko tudi produkt zavestnega delovanja. Zdi se, da se danes nahajamo v fazi, ko to premeščanje in zgoščevanje v veliki mer...

Some ALT text

Maruša Nardoni: Ideologija interpelira žrtev v subjekt

Nasilje bomo skušali misliti na ozadju teorije ideologije Louisa Althusserja. Po mnenju kritikov je eden bolj problematičnih elementov tovrstne teorije pasivnost interpeliranega subjekta. Slabost dotične teorije naj bi se torej nahajala v prevelikem poudarjanju vloge institucij in posledično premajh...

Some ALT text

Luka Lisjak: Nasilje, oblast, politika - Hannah Arendt in liberalna misel

V enem zadnjih intervjujev je Hannah Arendt na vprašanje francoskega novinarja Rogerja Errere, ki je njeno misel navezoval na kontekst liberalne misli, odgovorila: »Nisem prepričana, da sem liberalka«. Nelagodno razmerje med Arendt in liberalizmom je prišlo na dan na številnih mestih, najbolj očitno...

Sašo Slaček: »Niti bankir niti fašistka!«

V drugem krogu predsedniških volitev v Franciji je zmago slavil predstavnik establišmenta, nekdanji bankir, avtor pomembnih neoliberalnih reform vlade Manuela Vallsa, Emmanuel Macron. Čeprav bo marsikdo občutil olajšanje, da predsedniškega mesta ni uspelo zasesti kandidatki skrajne desnice Marine Le...

Some ALT text

Na današnji dan: Ivan Cankar (10. 5. 1876 - 11. 12. 1918)

Daj mi roko! (Pogleda njegovo roko). Za dve moji! Ta roka bo kovala svet… Ne, jaz ne bom več zboroval. Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte. Ob vaših plečih bo slovelo življenje, moja so odpovedala. Star sem in zaspan…

- Hlapci

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, pesnik, dramat...

Podprimo naše poštarje!

Mogoče se najde kdo med nami, ki bo v zimskem času, v snežnih razmerah in po zamrznjenih pločnikih, uporabljal kolo ali se vozil z motorjem.

Nihče pa ne bo pri zdravi pameti tega počel po 8, 10 ali 12 ur naenkrat, teden za tednom in pri tem tvegal poškodbe na ledu ali resno obolenje.

Razen tisti...

Some ALT text

Na današnji dan: Streli na trgu Haymarket in rojstvo prvega maja, 4.5.1886

Na prelomu 19. in 20. stoletja je pregovorno naporni delavnik fizičnega delavca obsegal v povprečju šest dni na teden, okoli deset ur dnevno, brez dopustov in dodatkov. Najdaljši delavniki so trajali tudi po 14 ur. Osrednjo točko delavskih bojev je tako že od najzgodnejših časov organiziranega delav...

Some ALT text

Na današnji dan: Streli na Zaloški cesti (24.4.1920)

Na današnji dan, 24. aprila 1920, se je na Zaloški cesti v Ljubljani zbralo tri tisoč delavcev in njihovih družinskih članov, ki so v znak solidarnosti s stavkajočimi železničarji poskušali priti v središče mesta in manifestirati za delavske pravice. Pot jim je zaustavil kordon dvajsetih oboroženih...

Some ALT text

Aleš Bunta: Štirje portreti oblasti

Sodobna oblast ni nagnjena k svojemu upodabljanju; ne naroča portretov. Če je v večini oblastnih modelov preteklosti podoba vladarja ali voditelja, obeležena z vsemi značilnimi emblemi, igrala centralno vlogo znotraj njenega izvajanja, se danes dogaja ravno nasprotno: direktorji in lastniki korporac...

Vprašanja levice: Naborništvo? (Kržan, Troha)

Desetletje in pol za tem, ko je Slovenija služenje obveznega vojaškega roka povsem opustila, se vprašanje naborništva vrača v programe predvolilnih kampanj in na anketne vprašalnike javnomnenjskih raziskav. Izstop iz NATA ali povečanje njegovih sredstev? Poklicna vojska ali naborništvo? Obvezni voja...

Some ALT text

Na današnji dan: Matej Bor (14. 4. 1913 - 29. 9. 1993)

Matej Bor, eden najpomembnejših literarnih glasov partizanskih bojev, rojen 14. aprila 1913 v bližini Nove Gorice kot Vladimir Pavšič in umrl v Ljubljani, 29. septembra 1993. Ob pogostih selitvah v mladosti se je v gimnazijskih letih začel ukvarjati z literarnim ustvarjanjem, med študijem je objavlj...

Some ALT text

Martin Hergouth: Heglov monarh in komičnost nasilja

Četrtek, 13.4.2017 19.00 Živko Skvotec, Tovarna Rog, LJ FB dogodek >>

Politično sedanjost zaznamuje nov val skrbi (in nekaj fascinacije) nad tem, da je v urejanju kolektivnega življenja in političnega odločanja na delu nekaj, kar je  splošnemu modernemu idealu racionalno utemeljene oblasti karsed...

Some ALT text

Na današnji dan: Boris Kidrič – Peter (10. 4. 1912 – 11. 4. 1953)

Boris Kidrič, komunist, politični voditelj in mislec ter partizan, med soborci poznan pod imenom Peter. Rojen 10. aprila 1912 na Dunaju in umrl, za posledicami levkemije, enainštirideset let in dan pozneje, 11. aprila 1953 v Beogradu. Živel je torej kratko, a se boril dolgo in silovito, kot je ob nj...

Some ALT text

Na današnji dan: Émile Zola (2. 4. 1840 – 29. 9. 1902)

Émile Zola, francoski pisatelj, rojen leta 1840 v Parizu. Njegovo zgodnje otroštvo je bilo vse prej kot brezskrbno. Že pri šestih letih mu je umrl oče, večino otroštva je preživel v revščini in pomanjkanju, poleg tega pa se je soočal s ksenofobnimi izpadi svojih vrstnikov, nastrojenih proti njegovem...

Gáspár Miklós Tamás: pogovor z avtorjem ob izidu knjige Komunizem po letu 1989

»Sanje, v katerih svoboda pomeni konec politike, so sanje morilca,« je Tamásevo nadaljevanje opozorila Rose Luxemburg o svobodi drugače mislečih.

Kaj se je dejansko zgodilo leta 1989, danes čedalje bolj spoznavamo na lastni koži. Kako je to obdobje v širšem svetovnozgodovinskem, sistemsko-političn...

Some ALT text

Na današnji dan: William Morris (24. 3. 1834 - 3. 10. 1896)

Kdor želi razumeti Williama Morrisa, mora razumeti njegovo protislovnost. Uspešen podjetnik je bil zavzet socialistični agitator in organizator. Borec za zaščito arhitekturne dediščine je vedel, da je v razrednih družbah vsaka umetnost lažna, saj je "vsaka umetnost, ki je utemeljena na posebni izob...

Some ALT text

Aleš Mendiževec: Kako nasilje deluje?

Nasilje z družbo ne izgine, niti s politiko oziroma z oblastjo. Kar je jasno že kar nekaj časa. Ob tem pa se obrača nekoliko manj pozornosti k vprašanju, kako družba - ali pa oblast - razume in navsezadnje tudi uporablja nasilje. Tudi največji liberalni teoretiki tipa John Locke so bili brez usmilje...

Some ALT text

Matija Jan - Fifi: Topologija nasilja

V modi je določen teoretsko-moralni normativ, ki vleče jasno črto med notranjim prostorom nenasilja in njegovo nasilno vnanjostjo. Notranjost opredeljujejo pojmi civilizacije, idealnosti reda – pa naj bo ta mišljen v okviru avtoritarnega ali demokratičnega modela – ter produktivnosti á la aktualizac...

Vivek Chibber: Dve predavanji in pogovor

Inštitut za delavske študije in založba Sophia vabita na tri dogodke z ameriškim profesorjem sociologije Vivekom Chibberjem (NYU), ki bo v Sloveniji in na Hrvaškem med 24. in 27. novembrom. Chibber je avtor mnogo znanstvenih člankov, v katerih se ukvarja predvsem z imperializmom, državo, predkapital...

Lea Kuhar: Predstavitev zasedbe FF (23.11.2011-23.1.2012)

»Svet bomo reševali kak drug dan!« je ob petem dnevu zasedbe FF dejal eden izmed redno zaposlenih profesorjev FF in ob glasnem aplavzu okoli 50 študentk in študentov iz svojega predavanja izgnal aktiviste gibanja Mi smo Univerza.

Kljub temu, da je aktivistom in aktivistkam med novembrom 2011 in j...

O pisanju zgodovine (Močnik, Centrih, Jerše)

Lani je pri Založbi *cf. izšla knjiga sociologa Rastka Močnika O pisanju zgodovine. Knjigo v prvi vrsti odlikuje prvina, ki jo je Althusser pripisal pristni teoretski intervenciji: v polje dominantne zgodovinopisne vednosti namreč poseže s produkcijo in reprodukcijo epistemološkega reza, ki zarisuje...

Pismo podpore Tovarni Rog

V Inštitutu za delavske študije izražamo podporo kolektivom, ki delujejo in so v preteklosti delovali v prostorih nekdanje tovarne Rog. Zgodba tovarne Rog, kjer sta nekoč stavkam, odpuščanjem in neštetim osebnim tragedijam sledili prisilna poravnava in stečaj, je simptomatičen in vzorčen primer proc...

Tibor Rutar: Max Weber

Uvod: »buržoazni Marx«?

Slavni sociolog in ekonomist Vilfredo Pareto je bil v osmrtnici socialističnega časnika Avanti! oklican za »buržoaznega Karla Marxa«.[1] Veliko bolj znano je, da je leta 1926 Albert Salomon s tem izrazom opisal še enega, nemara slavnejšega sociologa in ekonomista, Maxa...

Maja Predalič: Blade Runner

Na šestem srečanju Kino-katedre 2016: K pojmu političnega v znanstveni fantastiki, si bomo ogledali Iztrebljevalec (Blade Runner, Ridley Scott, 1982). Po projekciji sledi predavanje Maje Predalič.

Tibor Rutar: Roy Bhaskar

Na današnji dan leta 1944 se je rodil Roy Bhaskar, britanski filozof in utemeljitelj kritičnega realizma. Kritični realizem je filozofija znanosti in družbe, ki je danes poznana v mnogo različicah – med katerimi je nekaj precej nenavadnih in neproduktivnih –, vendar pa sta dve zgodnji Bhaskarjevi de...

Dragan Nikčević: Distopija za današnji čas

Prispevek je bil prvotno objavljen v majsko-junijski številki revije Kinotečnik.

"Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej." Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasi...

Moishe Postone: kritična teorija in sodobna levica

Moishe Postone je eden od najvidnejših sodobnih predstavnikov teoretske tradicije kritične teorije družbe in avtor številnih del iz področja kritike politične ekonomije ter judovskih študij. Njegovo najodmevnejše delo je monografija Time, Labor, and Social Domination (1993), v kateri prek kritike...

Dragan Nikčević: Otroci človeštva, distopija za današnji čas

»Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej.« Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasilje postalo stvar vsakdanjika.

Otroci človeštva (Children of Men, Alfonso Cuarón, 20...

Some ALT text

Religion and emancipatory politics (Selyem, Troha)

Chair: Lea Kuhar

The close connection between religion and politics has been emphasized many times throughout the history of political thought. We’re not talking here about some dark medieval times – one need only look at the French revolution to see how even revolutionary historical movements tha...

Some ALT text

Jean-Pierre Dupuy: Crisis and the Sacred

What is in question at the present moment is not financial capitalism; it is not capitalism per se; it is not the market, regulated or unregulated, self-regulated or self-deregulated, subject or not to short-selling. It is the place of the economy in our individual lives as in the workings of our so...

Some ALT text

Religion, patriarchy, misogyny (Jovanović, Sinanović)

Chair: Klara Otorepec

The most pressing contemporary conflicts regarding the social role of religion in Europe are doubtlessly those, related to Islamic minorities and their integration; unlike the right, the left is struggling to find the clear answers, wavering between unity on strictly secular...

Some ALT text

Theology of capitalism (Khatib, Stimilli, Homburg)

Chair: Sašo Furlan

The relation between capitalism and religion is usually conceived by two seemingly divergent approaches. In the first case, a specific religion is regarded as a condition of the emergence of capitalism, such as in Max Weber’s “Protestant ethics thesis”. In the second case, most...

Some ALT text

Robert Pfaller: What to do when progress seems to melt away emancipation?

The current "postsecular" experience of blossoming religious fundamentalisms as well as of cultural fanatisms - such as veganism and "health religion" - challenges the modernist understanding of capitalism as a power that "melts" everything solid into thin air: apparently not everything is getting m...

Primož Krašovec & Marko Bauer: Trk

Kakor komedija težko tekmuje s stvarnostjo, saj je slednja vselej bolj farsična in absurdna od prve, ima podoben manjvrednostni kompleks tudi znanstvena fantastika. Če se je v času trilogije Blue Ant (2003-2010) še izumitelj cyberpunka William Gibson odpovedal zamišljanju prihodnosti, zato da bi zmo...

Some ALT text

Religion as a philosophical battleground (Komel, Kaluža, Hergouth, Aumiller)

Chair: Jan Kostanjevec

The underlying premise of this panel is that philosophers have long understood that, as Marx once put it, »Religion is the general theory of this world […], its logic in popular form« and so that »religious suffering is […] the expression of real suffering and a protest agai...

Anže Dolinar: Planet opic - ključ za anatomijo opice

»Anatomija človeka je ključ za anatomijo opice. Nasprotno pa je mogoče pri podrejenih živalskih vrstah nakazovanja nečesa višjega razumeti samo, če to višje samo že poznamo.« (Marx: Uvod k Očrtom)

»To suggest that we can learn anything about the simian nature from a study of man is sheer nonsen...

Sašo Slaček: Terminator - nelagodje v kapitalistični kulturi

Theodor Adorno je v Minimi Moralii trdil, da umetnost ne zmore reprezentirati fašizma oziroma še več, da je fašizem dokončno razgalil nezmožnost umetnosti, da reprezentira sodobno družbo nasploh. Razkorak med človeško izkušnjo, ki jo vsaka umetnost nagovarja, in družbeno realnostjo, ki je postala te...

Some ALT text

Na današnji dan: Boris Kidrič – Peter (10. 4. 1912 - 11. 4. 1953)

Boris Kidrič - za partizanske tovariše Peter - prvoborec, komunist ter politični voditelj in mislec, rojen leta 1912. Umrl je, za posledicami levkemije, enainštirideset let in dan pozneje. Živel je torej kratko, a se boril dolgo in silovito, kot je ob njegovi smrti dejal Edvard Kardelj. Na pot borca...

Some ALT text

Benjamin Noys: The Monstrosity of Absolute Production

Adorno writes, in the dedication of Minima Moralia, that if life should be effaced ‘then the monstrosity of absolute production will triumph’. The contemporary partisans of accelerationism can be characterised as refusing this notion of the monstrosity of production, to instead suggest the embrace o...

Jan Princl: Matrica - kaj je Neo pojedel?

The Matrix, ta sodobna holivudska sci-fi klasika, v spektakularnem filmskem jeziku izriše danes vsem poznani občutek, da se tiste res pomembne stvari godijo, no, nekako mimo nas: Ideološki svet vsakdanjega (sámo-)doživljanja precej uspešno prikriva dejstvo, da družbi vlada nevidna, a vseprisotna maš...

Some ALT text

Lea Kuhar: Reflektivna (ob)sodba produktivnosti

V predavanju bomo poskusili nakazati neko možno linijo razmisleka znotraj odnosa med produktivnostjo, emancipacijo in delom. V prvem delu se bomo osredotočili na povezavo med delom in produktivnostjo ter preko nje poskusili ugotoviti kaj je tisto, kar po Marxu odlikuje »najslabšega stavbenika« pred...

Some ALT text

Call for Participants

Mayday School 2016: “Religion and capitalism”

By the Institute for Labour Studies (ILS)

Time: April 27th – April 30th

Location: Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana

Call for Participants

In spring, an annual ILS international conference called the “Mayday...

Tibor Rutar: Hegemonija in kolektivno delovanje

* To je razširjena različica članka, ki je bil objavljen v psihološki reviji Panika (let. 19, št. 1, 2015).

Italijanski marksist Antonio Gramsci je bil verjetno najvplivnejša izhodiščna referenca za praktično vsakega progresivnega avtorja, ki se je v drugi polovici preteklega stoletja ukvarjal s k...

Some ALT text

Primož Krašovec: Produktivnost, svoboda in policija

V predavanju me bo zanimala produktivnost delovne sile same, tj. vprašanje, kako tako v zgodovini kot danes določene človeške telesne in duševne zmožnosti dobijo obliko, ki je dejansko uporabna za kapitalistično produkcijo, tj. sploh postanejo delovna sila (saj zmožnosti neciviliziranega in nediscip...

Some ALT text

Na današnji dan: Invazija na Irak (18. 3. 2003)

Na današnji dan pred trinajstimi leti se je začela invazija na Irak; sprožena je bila na pobudo Združenih držav Amerike (ZDA), v koaliciji pa so sodelovale še Velika Britanija (VB), Avstralija, Poljska in bojevniki kurdske Pešmerge. Do vojne je prišlo kljub ostremu nasprotovanju Francije, Nemčije, K...

Some ALT text

Na današnji dan: Komunistični manifest ob obletnici objave (21. 2. 1848)

21. februarja leta 1848 je bil v Londonu objavljen Komunistični manifest, ki sta ga spisala Karl Marx in Friedrich Engels. Manifest je v 20. stoletju postal eno izmed najširše poznanih besedil v družboslovju, njegov politični vpliv pa je legendaren. Marx in Engels sta v njem predstavila mnogo še...

Theodor Adorno: Rana po imenu Heine

Danes mineva 160 let od smrti Heinricha Heineja, pesnika, kritika in publicista iz obdobja romantike, ki je bil med drugim še Heglov učenec in Marxov znanec.

Pred 60 leti, ob 100 obletnici njegove smrti, je Theodor Adorno napisal tekst "Rana po imenu Heine" (Die Wunde Heine, 1956), ki ga obj...

Some ALT text

Urban Sušnik: Kapitalizem in prekletstvo Prometejevega darila

Ena glavnih karakteristik moderne industrijske družbe je njena nenehna rast produktivnosti dela. Ravno te rastoče stopnje produktivnosti omogočajo eksponentne rasti bruto družbenega proizvoda, ki smo jim priča zadnjih dvesto let. Obenem pa prav ta ista karakteristika rastoče produktivnosti, ki omogo...

Some ALT text

David Harvie: Productivity and the War over Measure: Wealth, Value and Values

PRODUKTIVNOST IN VOJNA ZA MERO: BOGASTVO, VREDNOST IN VREDNOSTI

Kakorkoli se že meri produktivnost, - vsakodnevni output na delavca, produktivnost dela glede na čas dela, skupni faktor produktivnosti, bruto domači proizvod na prebivalca – je ta v preteklem stoletju izjemno rasla. Kot je leta 1930...

Brati Kapital v 21. stoletju (Močnik, Kogej, Rutar)

Pikettyjev Kapital v 21. stoletju je ambivalentno delo. Na ravni ekonomske teorije in analize deluje hkrati prevratno in konservativno. Z obravnavo dolgoročnih trendov neenakosti v središče ekonomske teorije in analize postavlja tisto, kar je iz nje že dolgo časa izključeno, namreč zgodovinsko razse...

Some ALT text

Call for Papers

CRITICAL POLITICAL ECONOMY RESEARCH NETWORK (CPERN)

in collaboration with the Institute of Labour Studies, Ljubljana

CALL FOR PAPERS

(Conflicting) political ontologies and implications for transformative action

27-28th of May 2016, Department of Sociology, University of Ljubljana

The Cri...

Marksistične teorije spolne neenakosti

Inštutut za delavske študije vabi na bralni seminar Marksistične teorije spolne neenakosti, ki bo od 3.11.2015 potekal vsak torek ob 16h v Trubarjeva Hisa Literature.

Umeščanje feminizma v marksistično teorijo in razlage o podrejenosti žensk v kapitalizmu sta za marksizem običajno predstavljala te...

METAFIZIKA - ZDAJ!

Inštutut za delavske študije vabi na bralni seminar METAFIZIKA - ZDAJ!, ki bo od 28.10.2015 potekal vsako sredo ob 18h v Živko Skvotec, Tovarna Rog.

Več kot jasno je, da planetarni kulturno-ekonomski uspeh tako imenovanega postmodernizma že lep čas deluje v škodo prav tistih svetlih emancipatorn...

Vznik nove feministične levice? (Mencin Čeplak, Petrović, Šiša)

IDŠ v sodelovanju z Društvom za promocijo žensk v kuturi - Mestom žensk in Galerijo ŠKUC vabi na okroglo mizo Vznik nove feimistične levice? - Premislek o dediščini jugoslovanskega feminizma v luči novih feminističnih inicativ in oblik nove levice, ki bo potekala v četrtek, 22.10. ob 17h, v Galer...

Some ALT text

Richard Seymour: O vprašanju strategije in organizacije

Kot pove naslov, se bo predavanje posvetilo predvsem vprašanju (socialistične) strategije in organizacije. Pri tem se bo gotovo odprlo povezano vprašanje države, vendar bomo preučili tudi razmerje državne oblasti [governmental power] z družbenimi gibanji ter posamičnimi kampanjami in upori.

Richar...

Some ALT text

Ishay Landa - Progress and Fascism: The Proof of the Pudding?

Can one speak of historical progress after Auschwitz? In this talk I wish to critically re-examine the recurrent notion – associated mainly with the Frankfurt School but finding many comparable formulations – that interwar European fascism demonstrates the illusory, or even pernicious, nature of pro...

Some ALT text

Fascism in Our Heads (Mendiževec/Barši, Andrič, Kaluža/Okorn)

In the imaginarium of contemporary political common sense, fascism is contextualised as the climax (or one of them) of the general political catastrophe of the early 20th century. But what exactly is the notion of fascism that this view implies? We could say that in this spontaneous theory, the stru...

Some ALT text

Fascism and Aesthetics (Khatib, Kreft, Slaček)

The aesthetic aspect of fascism must be conceptualized through a dividing line that, on the one hand, poses fascism as an aesthetics phenomenon, and on the other, looks at the aesthetic aspects of fascism as a broad social phenomenon. Fascist art and culture were often described as the mythical dark...

Some ALT text

The Class Structure of Fascism (Gluckstein, Rutar, Nikčević)

Marxists as well as (liberal and critical) sociologists usually explain fascism as purely the ideology and movement of the so-called “middle class”, i.e. the class of white-collar workers, state employees, small shopkeepers and petty entrepreneurs. Gramsci and Trotsky both referred to this middling...

Some ALT text

Fascism and Liberalism (Dolinar, Hergouth)

Fascism of the 20th century is generally understood as a ruthless reaction to the liberal political and intellectual tradition, which is supposedly founded on generalised parliamentary democracy, inclusive political practices, the respect of human rights and strict legal equality. Allegedly, it is t...

Some ALT text

The Far Right in Europe (Tsoneva, Pureber, Remic)

In recent years, the far right movements and parties have been on the rise in Europe. Their political success is most obvious in France, England Greece and Hungary. Those political projects are by no means completely alike; however, they all build their political presence on ideological presuppositi...

AAA: Odpis, revizija, drugačna politika (Jug, Breznik, Vuksanović, Furlan)

Priznana poznavalca dolžniške krize svetovnega juga iz 80. let sta se v tej knjigi usmerila k dolžniški krizi v Evropi. Analiza vzrokov zadolževanja in terapije dolžniške krize ju pripelje do sklepa, ki ga zagovarjata že desetletja v zvezi z dolžniško krizo svetovnega juga: potreben je takojšnji odp...

Some ALT text

Colin Barker: O državi

Prosili so me, da predavam o marksizmu in državi ter da se znotraj te splošne teme posvetim razpravi med Ralphom Milibandom in Nikosom Pulancasom iz sedemdesetih let 20. stoletja. Glede na to, da se nekatere od njunih idej danes zopet pojavljajo predvsem v Grčiji in Španiji, se bom osredotočil na nj...

Some ALT text

Heide Gerstenberger: Kapitalistična državna oblast

Prve kapitalistične države so bile buržoazne države, ki so se konstituirale v teku buržoaznih revolucij. Revolucionarji so se zoprestavili privatnemu lastništvu pravne ter vojaške oblasti in od takrat naj bi ta oblast pripadala državi. Marksisti zagovarjajo tezo, da moramo ta proces ekspropriacije r...

Some ALT text

Panagiotis Sotiris: Ponovni premislek teorij imperializma

Namen predavanja je ponovno premisliti klasične marksistične teorije imperializma, predvsem teorije Lenina, Buharina in Rose Luxemburg, ter oceniti, kako primerne so za sodobno radikalno teorijo in politiko. Poudarili bomo predvsem to, da so nekatera stara vprašanja pomembna še danes: denimo vprašan...

Simpozij - Kaj je kapital?

Strinjamo se lahko, da je “kapital” ime nečesa, kar danes – kot že vsaj zadnji dve stoletji – obvladuje družbeno realnost. Hkrati se lahko strinjamo, da je “kapital” v pomembnem smislu tudi ime problema te realnosti in nasploh osišče leve kritične teorije. Toda, ali ga zares znamo misliti? Podobno k...

Some ALT text

Zdravko Kobe: Težave z občim. Heglova teorija države in njeni problemi

Ena od ključnih potez Heglove politične teorije je vpeljava razmika med civilno družbo kot sfero posebnega in državo kot mestom, kjer posamezniki živijo obče življenje. Ta afirmacija države, proti kateri se levica in desnica nenavadno hitro povežeta v načelno koalicijo, pa ni brez svojih težav. Pose...

Okrogla miza - Hočemo javno ali zasebno šolo?

Odkar je udarila ekonomska kriza, nas vlade skušajo prepričati, da mora država oklestiti svoj proračun, da se morajo javni izdatki zmanjšati. Iz tega ni izvzeto javno šolstvo. Zaposlenim so se v preteklih letih znižale plače, delovne obremenitve naraščajo, vse manj je štipendij za dijake in študente...

Some ALT text

Primož Krašovec: Država, srednji razred in nacionalni interes

Tako država kot srednji razred sta v ospredju mnogih sodobnih socioloških študij: študij “umika države” v času “globalizacije” na eni strani ter študij “postindustrijske družbe,” v kateri naj ne bi bilo več klasičnih, ostrih razrednih antagonizmov in smo vsi srednji razred. Država in srednji razred...

Some ALT text

Anže Dolinar: Država v poznem kapitalizmu

Protisloven status sodobne kapitalistične države zagotavlja, da se njeno razumevanje vztrajno izmika teoretskim prijemom. Znotraj marksistične kritike lahko protislovnost statusa države orišemo preko dveh temeljnih dejstev kapitalizma. Prvo je strukturna lastnost kapitala, da zasleduje profit, je mo...

IDŠ seminar: Marksistične teorije fetišizma

Nosilec: Sašo Furlan

Marxova teorija fetišizma je bila najpogosteje obravnavana kot postranska tematika kritike politične ekonomije. V okviru svetovnonazorskega marksizma, ki je marksizem dojemal kot znanstveni socializem, znanost pa je istovetil s pozitivizmom, se je teorija, ki se ukvarja z meta...

Kino-katedra "Pošasti kapitalizma": Nosferatu – simfonija groze

Friedrich Wilhelm Murnau, Nemčija, 1921, 35mm, 1.33, čb, nemi, 87', svp

Grof Orlok, ki živi visoko v Karpatih, je v resnici vampir Nosferatu. To odkrije mladi Hutter, ko pride k njemu na poslovni obisk. Mladenič zjutraj na vratu zagleda sledove prstov, še bolj pa se zgrozi, ko pri Orloku opazi zan...

Med volitvami in oblastjo: Javna tribuna o Grčiji po zmagi Sirize

V nedeljo, 25. januarja 2015, je grška Siriza izbojevala eno največjih volilnih zmag v zgodovini socialistične levice. S preko 36 odstotkov volilnih glasov je zaradi posebnosti grškega političnega sistema, po kateri relativni zmagovalki volitev pripade dodatnih 50 parlamentarnih mest, v državnem par...

Some ALT text

Martin Hergouth: Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države

“Rien.” - Ludvik XVI, dnevniški zapisek, 14.7.1789

Ko gre za mišljenje države, strogo ločevanje med intelektualno zgodovino teorij države na eni strani in objektivno-materialistično zgodovino nastanka države na drugi v bistvenem oziru ni smiselno. Upoštevati je treba ravno to, da je bil zgodovins...

Some ALT text

Leo Panitch: Left Strategies for the 21st Century

Leo Panitch: Leve strategije za 21. stoletje – kaj se lahko naučimo iz napak komunistov in socialne demokracije

Inštitut za delavske študije vabi na predavanje kanadskega marksista Lea Panitcha, ki bo v ponedeljek, 10. 11. 2014, ob 18.00 v Stari mestni elektrarni na Slomškovi 18 v Ljubljani.

Vel...

Simpozij - Materializem in ekonomski redukcionizem

Inštitut za delavske študije vas v ponedeljek 3. novembra vabi na Simpozij o materialistični teoriji z naslovom "MATERIALIZEM IN EKONOMSKI REDUKCIONIZEM", ki bo potekal v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7).

Na dveh panelnih diskusijah se bo zvrstilo 8 prispevkov. V prvem delu ob...

Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije

Slovensko društvo za estetiko in Inštitut za delavske študije v sodelovanju z založbo Sophia in založbo Studia humanitatis ter s podporo Stare elektrarne in Zavoda Bunker vabita k udeležbi na simpoziju

UMETNOST IN MARKSISTIČNA TEORIJA V KONTEKSTU KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE, ki bo v sredo, 26. no...

Anže Dolinar: Primer Ukrajine

Odnos slovenske države do mednarodne centralizacije kapitala, ki se dogaja znotraj EU, je specifičen v tem, da ga spremlja razkrajanje moči slovenske države. Specifična situacija korespondira z mnogimi evropskimi deželami, ki so se znašle v polkolonialnem odnosu. To strukturno dejstvo onemogoča obst...

Some ALT text

Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu

Inštitut za delavske študije vas vabi na izredno predavanje Petra Hudisa, ki bo v ponedeljek, 9. junija 2014, ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani.

Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu Če nam ne bo uspelo razviti vzdržnega koncepta alternative kapit...

Kolesarski arhitekturni krog: "Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma"

Ljubljanska kolesarska mreža v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije v soboto, 17. maja vabi na letošnji prvi kolesarski »arhitekturni krog«, tokrat namenjen še kako zanimivi in aktualni tematiki – stanovanjski gradnji v času socializma.

Martina Malešič, raziskovalka na Oddelku za umetnostn...

EVROPSKE (DEZ)INTEGRACIJE - okrogla miza

Vabimo vas na okroglo mizo, ki bo v petek, 25. Aprila, ob 19. uri v stolpu Škrlovec v Kranju (v neposredni bližini Layerjeve hiše na Tomšičevi 32).

Združena Evropa je na razpotju. Slogani o miru, blaginji in sožitju evropskih držav danes nimajo več nikakršne utemeljitve v obstoječih družbenih ok...

Some ALT text

Branko Bembič - The Shifting Balance of Class Forces in Slovenia

Slovenia underwent some far reaching political and economic changes in the course of a few decades. After the abandonment of the system of self-managed socialism, the so-called gradualist approach to the transition to capitalism was adopted. This model, however, collapsed in the recent crisis. Futur...

Some ALT text

Guglielmo Carchedi - Capitalism In the Age of the Internet

The Internet has given a new shape to modern capitalism. These new features have drawn the attention of numerous studies and have become the focus of highly topical and controversial questions. However, as a rule, the literature has not taken as its starting point the development of a Marxist episte...

Some ALT text

Joseph Choonara - Marx, Class and Contemporary Capitalism

Scepticism about the capacity of workers to challenge capitalism is the common sense across much of the radical Left. Such views often start from the position that capitalism has been so fundamentally transformed that focussing on workers is hopelessly nostalgic. An influential version of this thesi...

Some ALT text

On the Marxian Theory of Class (O'Kane, Rutar)

The last chapter of the third volume of Marx’s Capital bears a promising title: ‘Classes’. Marx opens this chapter by listing ‘the three great classes of a modern society based upon the capitalist mode of production’: wage-labourers, capitalists and land-owners. He proceeds by posing an important...

Some ALT text

Class Differentiation of the Peasant Population (Kavčič, Lovec, Đulić)

Slovenian agriculture is characterised by small farms of 6,5 ha in average. Almost half of the utilised agricultural area is cultivated by agricultural holdings smaller than 10 ha. In 2012, agriculture employed 8 % of the population. The concentration of agricultural land is a slow yet steady proces...

Some ALT text

Local Historic Blocs I: Slovenia, Croatia, Serbia (Kojanić, Korsika, Kostanić)

As argued by Antonio Gramsci, the concept of historic bloc refers to a historical congruence between material forces, state and civil institutions and ideologies, or, put differently, an alliance of different classes politically organised around hegemonic ideas that give coherence to its constituent...

Some ALT text

Ursula Huws - Labour and Class in the Internet Age

This presentation begins by summarising changes in employment patterns since the middle of the twentieth century, arguing that the mid 2000s marked the beginning of a fourth distinctive phase, the earlier ones having begun, respectively, after the end of World War II, after the 1973 oil crisis and a...

Some ALT text

Women and Class (Jovanović, Levačić)

When it comes to gender equality, the consequences of the dissolution of socialism are ambiguous at best. On one side, with the fading of the project of universal emancipation politics based on highlighting injustices incurred to particular elements of society became much more prominent. In this con...

Filmozofski večer: Obzornik 55 in Karl Marx med nami

Organizator: IRZU, KINO!, Zavod Udarnik, Zofijini ljubimci

Filmozofski večer: Obzornik 55 in Karl Marx med nami

Citat izvzet iz Filmskega obzornika 55, naslavlja filmski večer, v katerem se bomo spraševali kako s podobo, njeno močjo in učinki agitirati in odpirati vprašanja razrednega boja dane...

Okrogla miza: Kriza in preporod novinarstva

Inštitut za delavske študije in Slovensko komunikološko društvo vas vabita na okroglo mizo “Kriza in preporod novinarstva”, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 18.00 v Domu sindikatov (Dalmatinova 4, VI. nadstropje). Govorili bomo o praksah upora proti zmanjševanju pravic novičarskih delavcev in možnosti...

Some ALT text

Vuk Vuković – Zakaj socializem?

Osnovno vprašanje, ki si ga zastavljamo, je: zakaj hočemo socializem? Ker so kapitalistična produkcijska razmerja nadela »okove« produkcijskim silam, ki jih je kapitalizem tako obsežno razvil? Zato ker si je levica vedno prizadevala za boljši »moralni red«, bolj pravično družbo, »boljši jutri«, ki s...

Luka Mesec: Duh leta `45

Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Slovensko kinoteko vabi na filmski krožek iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v torek, 15. aprila, ob 21.00 v Slovenski kinoteki na Miklošičevi 28. Ogledali si bomo najnovejši film Kena Loacha Duh leta ‘45 (The spirit of ‘45), dokumentarec, ki g...

Filmski krožek Inštituta za delavske študije - Kuba, da!

Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Kinoteko vabi na filmski krožek (nekdanji Filmski krožek Delavsko-punkerske univerze) iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki  bo v torek, 25. marca, ob 21. uri, v Slovenski Kinoteki na Miklošičevi 28. Ogledali klasiko Chrisa Markerja Kuba, da! (Cuba...

Some ALT text

Javni pogovor z Michaelom Heinrichom

Heinrich je eden izmed najvidnejših predstavnikov teoretske tradicije Novega branja Marxa (Neue Marx-Lektüre) in avtor številnih del o Marxovi teoriji vrednosti in drugih tematikah s področja kritike politične ekonomije. Med njegovimi najodmevnejšimi monografijami sta Znanost o vrednosti (Die Wissen...

Some ALT text

Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in s...

Simpozij o socializaciji bančnega sektorja in javnem dolgu

Leta 2008 je svetovno gospodarstvo prizadela sistemska kriza kapitalizma, ki je po svojih uničujočih učinkih primerljiva z veliko depresijo iz let 1929-1933. Začela se je z zlomom trga drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA in se v obliki krize likvidnosti bančnega sektorja hitro razširila po cel...

Some ALT text

Goran Musić - Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj

Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizb...

Some ALT text

Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcij...

Some ALT text

Martina Malešič - Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma

Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je...

Some ALT text

Teppo Eskelinen - Kapitalizem in ekološka kriza

Inštitut za delavske študije vabi na izredno predavanje iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v sredo, 5. februarja 2014, ob 19.30 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici 7.

Teppo Eskelinen bo v predavanju obravnaval trenutno ekološko krizo v kontekstu kapitalizma. V ta namen bo...

Some ALT text

Na današnji dan: Edvard Kardelj (27. 1. 1910 – 10. 2. 1979)

Edvard Kardelj se je rodil 27. januarja 1910 v Ljubljani. Pri 16 letih se je včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov in dve leti kasneje postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Leta 1930 je bil aretiran zaradi delovanja v takrat prepovedani KPJ in obsojen na dve leti v...

Some ALT text

Sašo Slaček - MacBridovo poročilo 34 let pozneje

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so predvsem na pobudo gibanja neuvrščenih v okviru UNESCA potekale razprave o Novi svetovni komunikacijski in informacijski ureditvi. V okviru UNESCA vzpostavljena MacBridova komisija je v svojem poročilu »Many voices, one world« (Številni glasovi, en svet) i...

Some ALT text

Lev Centrih - Zgodovina sovjetske kolektivizacije v tridesetih letih 20. stoletja

Sovjetski politični in ekonomski sistem se je dokončno izoblikoval v letih 1929–1933. Ta čas zaznamujeta dva tesno povezana procesa: hitra industrializacija in kolektivizacija kmetijstva. Osnovni cilj kolektivizacije je bil znatno povečanje produktivnosti agrarnega sektorja in predvsem vzpostavitev...

Some ALT text

Marko Kostanić - Organisationsfrage in ravni abstrakcije

Zakaj se zdi, da se levica, ki domnevno verjame v učinkovitost načrtovanja, vede, kot da spontana samoorganizacija politike in intelektualna debata od spodaj v sodobnem svetu določata zlati standard družbene epistemologije? – Philip Mirovski

Zgodovino levice v dvajsetem stoletju sta temeljno zazn...

Some ALT text

Marko Kržan - Uspehi in neuspehi jugoslovanskega samoupravljanja

Teza tega predavanja je, da je bila samoupravna socialistična ureditev v Jugoslaviji družbeno in ekonomsko uspešna, ker ji je uspelo: 1. Odpraviti kapitalistično izkoriščanje in radikalno zmanjšati druge vrste izkoriščanja in neenakosti. 2. Zmanjšati razvojne razlike med republikami in pokrajinami....

Some ALT text

Primož Krašovec - Razredni in manjšinski boji v perspektivi novega socializma

Osnovna teza predavanja bo, da »ekonomski redukcionizem«, ki ga postmarksistične teorije pogosto očitajo klasičnemu marksizmu in tradicionalni levici, ni stvar (le) enostranskosti določenih teoretskih in političnih pozicij, temveč je v kapitalističnih družbah realno družbeno dejstvo. Sam način kapit...

Some ALT text

Tibor Rutar - Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju

Predavanje bo razdeljeno na tri dele. Začeli bomo s predstavitvijo najbolj priljubljenega arhetipa kritike kapitalizma na radikalni levici, ki jo verjetno najpopolneje utelešata Negri in Hardt. To je kritika, ki v kapitalizmu ne vidi kapitalizma, temveč nekakšno neofevdalno rentno gospodarstvo, kjer...

Some ALT text

Anej Korsika - Država, partija in revolucija

Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in p...

Some ALT text

Sašo Furlan - Marxov koncept post-kapitalistične družbe

Marx je večino svojega opusa posvetil kritičnemu teoretskemu prikazu kapitalističnega produkcijskega načina, medtem ko se je poskusom sistematičnega prikaza post-kapitalistične družbe praviloma izogibal. Večkrat je namreč upravičeno poudaril, da ne namerava pisati receptov za socialistično kuhinjo p...

Anej Korsika: Čilska pot v socializem

Henry Kissinger, ameriški zunanji minister v času Nixonove in Fordove administracije, naj bi na neki točki izjavil: “Ne vem, zakaj bi morali mirno gledati, da zgolj zaradi neodgovornosti njenega prebivalstva neka država postane komunistična.” Citat lepo povzema imperialistično bistvo politike, ki so...

Rok Kogej: Alternative vstajniškega gibanja

Vstajniško gibanje je zelo heterogena tvorba in njenim posameznim delom so skupne le zgodovinske okoliščine, iz katerih so vzniknili in na katere se odzivajo, pa čeprav različni deli te okoliščine razumejo različno. To so okoliščine svetovne gospodarske in finančne krize, ki je v ZDA izbruhnila leta...

simpozij Prostor in lastnina

„Ni v vseh prostorih lastnine. Nima vsakdo v lasti prostora. A vsak prostor je v lasti.“ Trenutno stanje zapuščenosti ogromnega števila stavb in na drugi strani ogromnega števila posameznikov brez stanovanj in institucij brez prostorov za delovanje nas je spodbudilo k odprtju problematike lastninje...

Dragan Nikčević: The Origins of May Day

Have you ever noticed how so many protests happen in May? There is a reason for this, and it originates in the late nineteenth-century struggle for workers’ rights. The history of its commemoration is a microhistory of the Left.

In the beginning

In 1864, The International Workingmen’s Associatio...

Some ALT text

Tibor Rutar - Združenje svobodnih ljudi proti kapitalistični tiraniji stvari

Zgodovina t. i. »realno obstoječih socializmov« iz prejšnjega stoletja – predvsem tistih, v katerih delovanja kapitalističnih zakonov akumulacije in alokacije surovin niso zanikali niti režimski ideologi – nas streznitveno opozarja, da si moramo ponovno prilastiti Marxovo ločnico med kapitalizmom in...

Tibor Rutar: Transition, Austerity and Primitive Accumulation - Left Answers

Today, political, economic and, given the rise of Golden dawn and other fascist tendencies, also ideological implications of the global capitalist crisis are intensifying rather than, as the free-market ideologues would have us believe, decreasing. Hence, for the Left, a thorough understanding of ho...

Marko Kržan: Ocrt historije samoupravnog socijalizma

U ovom članku sažeto je predavanje kojeg sam imao 19. novembra 2012 godine u Beogradu na poziv drugarica i  drugova iz Centra za kulturnu dekontaminaciju (Učitelj neznalica i njegovi komiteti). Pokušao sam napraviti jednu skicu razvitka jugoslavenskog samoupravnog socijalizma između 1945 i kasnih se...

Some ALT text

Na današnji dan: Odkritje cepiva proti otroški paralizi (12. 4. 1955)

Dvanajstega aprila 1955 je Dr. Thomas Francis ml. javnosti razglasil rezultate testiranja cepiva proti otroški paralizi: “Cepivo je varno in učinkovito.” Ko se je novica širila, so izbruhnila spontana slavja, zvonili so cerkveni zvonovi, tovarne so se zaustavile, ime Dr. Jonasa Salka, izumitelja cep...

Some ALT text

Mislav Žitko - Rekonstitucija centralnega bančništva in socializacija bank

Tekom sedanje krize so posamezne države EU večkrat nacionalizirale banke, da bi jih rešile pred propadom. A kamlu se je pokazalo, da, vsaj s stališča tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela (odpuščeni delavci, javni uslužbenci, uporabniki socialnih storitev), zgolj nacionalizacija bank ni rešitev,...

Some ALT text

Andreja Živković - Kriza evroobmočja in kriza levih alternativ

Predavanje bo obravnavalo naravo trenutne krize evroobmočja in krizo političnih alternativ. Vzpon nove levice v Grčiji in Franciji je kot artikulacija ljudske želje po enotnosti v boju proti varčevanju zgodovinski korak na poti k oblikovanju leve politične alternative proti neoliberalni diktaturi Ev...

Some ALT text

Michael Roberts - Kriza območja evra je kriza kapitalizma

Kriza evroobmočja ni kriza evra, temveč kriza kapitalizma. Kapitalizem je doživel upad svetovne gospodarske dejavnosti nezaslišanih razsežnosti, ki ga prevladujoča ekonomska veda ni znala napovedati, ga ne zna razložiti, hkrati pa ne ponuja ustreznih ukrepov za reševanje nastalega položaja. Zaradi t...

Some ALT text

Rok Kogej - Kritika keynesovske skromnosti

Trenutna dvojna kriza svetovnega kapitalizma in evropskih integracij je spodbudila predloge za njeno razrešitev, ki prihajajo z obeh strani političnega spektra. Na levici imamo dve vrsti takšnih predlogov. Prvi, običajno marksistični, se namenjajo obstoječi politični in ekonomski sistem zamenjati s...

Some ALT text

Michael Perelman - Primitive Accumulation: From Adam Smith to Angela Merkel

The barbaric wave of austerity crashing across Europe and much of the rest of the world both resembles and differs from the classical period of primitive accumulation which deprived masses of people of their means of production. Although landgrabs continue in this modern version of primitive accumul...

Some ALT text

Lev Centrih - The Socialist, Revolutionary and Antifascist Dimensions of the Liberation Front of the Slovenian Nation in Yugoslavia and Its Place in the History of Class Struggles

The Liberation Front of the Slovenian Nation was an organisation that led political armed resistance against fascist invaders and local quislings. It was established on 27 April 1941 in Ljubljana, shortly after the Axis powers disintegrated the Kingdom of Yugoslavia. It consisted of 18 groups; with...

Some ALT text

Primitive Accumulation as a Concept (Bernstein, Hermann, Furlan)

Since at least the time Rosa Luxemburg wrote The Accumulation of Capital, there have been various applications and theoretical developments of Marx’s historical account of the so-called primitive accumulation. Luxemburg argued that Marxists should expand Marx’s fixed historical description and rew...

Some ALT text

Riccardo Bellofiore - Paradigmatska izjema. Italija v svetovni in evropski krizi

Evropa je zajeta v družbeno-ekonomski vihar. Čeprav ima kriza iz leta 2008 izvore drugod, bi lahko evropska dinamika Veliko recesijo zdaj razmahnila še v Veliko depresijo. V okviru tovrstne dinamike je poglavitni dejavnik napačna zasnova »enotne valute« skupaj z neomerkantilističnim ločevanjem med »...

Some ALT text

Michael A. Lebowitz - Primitive Accumulation versus Contested Reproduction

If we don't understand a system as it is fully developed [its 'Being'] and thus its critical characteristics, we cannot investigate the 'becoming' of those characteristics. This is why Marx discussed primitive (or original) accumulation of capital only at the end of Volume 1 of Capital. Exclusive...

Some ALT text

A Socialist Alternative (Prug, Korsika, Kostanić)

From Tahrir Square to Zuccotti Park, from Athens to Madrid, millions have mobilised and are mobilising against the dictatorship of capital, whatever its local expression might be. Although such massive protests and upheavals would have been unimaginable just a few years ago, with the onset of the gr...

Some ALT text

Božo Repe - Evropske integracije, revizija zgodovine in novi protifašizem

Evropska unija je (oziroma naj bi bil) projekt zagotavljanja miru, pravičnosti in solidarnosti na evropski celini. A že na samem začetku tesnejše integracije (v času prehoda Evropske skupnosti v Evropsko unijo) ji ni uspelo preprečiti vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Problemi EU so kompleksni...

Some ALT text

Igor Vuksanović - Ustava in ideologija

Predavatelj se bo lotil analize slovenske ustave (tako veljavne ustave kakor predlaganih sprememb) ter deloma tudi ustanovnih aktov Evropske unije, da bi odgovoril na vprašanje, ali so slovenski in evropski ustavni akti politično nevtralni ali pa odsevajo natančno določeno (neoliberalno) politično i...

Some ALT text

Primož Krašovec - Zgodovinska in aktualna protislovja evropske ideologije

Osnovna ideologija medijsko-politične ritem sekcije, ki je dajala tempo slovenskemu približevanju in vstopanju v EU, je bila prezir do vsega, kar je bilo označeno kot balkansko: kolektivizem, zaprtost, nestrpnost, nasilnost, odvisnost od države, odsotnost zdrave podjetniške pobude … Po drugi strani...

Some ALT text

Viljem Merhar - Reševanje krize kapitalizma kot sistema

Reševati je treba krizo kapitalizma kot sistema ne pa zgolj njene pojavne oblike.

Teze:

– Sedanja finančno-gospodarska kriza je repriza velike gospodarske krize iz let 1929–1933, ki je zaostrila krizo kapitalizma kot sistema.

– Reševati je treba krizo kapitalizma kot sistema, ne pa zgolj njene...

Some ALT text

Marko Kržan - Skica aktualnega družbeno-ekonomskega stanja v Sloveniji

Ta četrtek bo predavanje namenjeno refleksiji aktualnega družbeno-ekonomskega stanja v Sloveniji. Predaval bo doktorski študent sociologije Marko Kržan, ki bo predstavil specifike slovenske krize, analiziral ukrepe aktualne vlade in podal izhodišča za možne alternativne rešitve. Izhajal bo iz svojih...

Some ALT text

John Grahl - Kriza evroobmočja in konec socialne Evrope

Walter Bagehot je v znani študiji The English Constitution izpostavil razliko med ceremonialnim in dejanskim delom angleške politične ureditve: monarhija je le parada, medtem ko imata dejansko moč vlada in parlament. Če enako razlikovanje uporabimo na primeru Evropske unije, nam to lahko pojasni raz...

Zdenko Vrdlovec: Oklepnica Potemkin

Predavanje v sklopu Kino-katedre, sodelovanja med Delavsko-punkersko univerzo in Kinoteko. Zdenko Vrdlovec je filmski kritik, publicist in avtor knjig o filmu.

Some ALT text

Joachim Becker - Preobrazbe in krize EU

EU trenutno preživlja najresnejšo krizo v svoji zgodovini. A ta kriza ni prva kriza EU. Velike ekonomske krize so dosedaj vedno pomenile tudi spremembo smeri evropske integracije. Na nek način je bila ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti (EGS) zapoznel odziv na krizo v tridesetih, ki je vodila...

Some ALT text

Thomas Marois: Vzpon finančnega kapitalizma in njegove alternative

Moč finančnega kapitala nad vsemi vidiki človeških dejavnosti je dandanes zagotovo vsaj toliko, če ne še bolj, politična, kot je ekonomska. Ta perspektiva nas napeljuje k temu, da razumemo trenutno fazo akumulacije v razvijajočih se državah, denimo v Mehiki in Turčiji, kot “vzpon finančnega kapitali...

Okrogla miza: Delavci v podizvajalskih podjetjih ali solidarnost na preizkušnji

Dogodek organiziramo ob tožbah proti bivšim delavcem podjetja Sintal, ki naj bi zagrešili »sprevrženo dejanje«, s tem da so poskušali organizirati delavce in zahtevali spoštovanje delovno-pravne zakonodaje. Z zasebno civilno in kazensko tožbo se je vključil sodni aparat, da zajezi pisanje delavcev o...

Some ALT text

Jan Toporowski: Financializacija: nova doba ali stara zgodba

Financializacijo njeni ključni avtorji predstavljajo kot novo stopnjo kapitalizma, ki jo ženejo bistveno višje stopnje finančne aktivnosti. To predstavo v veliki meri krepijo dramatični dogodki nedavne finančne krize in vse večje dolžniške težave v času, ko ekonomije zapadajo deflaciji. Radikalen ra...

Some ALT text

Anej Korsika: Kapital, profit in kriza

Od začetka trenutne krize kapitalizma so bile podane številne interpretacije, ki so vsaka iz svoje perspektive poskušale zgrabiti vzroke zanjo in predlagale tudi svoje diagnoze. Med najpogostejšimi je bila teza o degeneriranem in pobesnelem finančnem sektorju, ki je, odtrgan od realne industrijske p...

Some ALT text

Jože Mencinger: Svetovna gospodarska kriza: vzroki, posledice in ukrepi

Svetovne gospodarske krize niso povzročili toksični papirji, le sprožili so jo. Nastajala je nekaj desetletij z vztrajnimi prerazdelitvami BDP v korist kapitala in na škodo dela, z nebrzdano rastjo finančnega sektorja in novih finančnih produktov, s seljenjem proizvodnje na »Kitajsko« in ustvarjanje...

Some ALT text

Franček Drenovec: Finančna kriza v Sloveniji

V tranzicijo smo vstopili z dobro delujočim industrijskim izvoznim sektorjem. Razmerje izvoza do BDP je bilo že leta 1992 tako kot zatem še vse do vstopa v EU, z regionalno usmeritvijo, kakršna je v osnovi še danes. Ta sektor je bil produkt treh desetletij kompleksnih razvojnih politik tedanje oblas...

Some ALT text

Predrag Ćetković: Financializacija evropskega bančnega sektorja

Bančni sektor starih članic Evropske unije je od devetdesetih let naprej šel čez pomembne spremembe, ki se jih pogosto zajema z izrazom financializacija. V preteklost je bila funkcija bančnega sektorja v večini teh držav nudenje kreditov nefinančnim podjetjem. Glavni vir dobičkov so bili zato prihod...

Some ALT text

Primož Krašovec: Spremeniti dušo

Margaret Thatcher je nekoč izjavila, da je ekonomija zgolj sredstvo, medtem ko je pravi cilj (neoliberalnega oziroma neokonservativnega) projekta spremeniti dušo. Če naj ne govorimo posplošeno in površno o neoliberalizmu, ampak konkretno in natančno o sredstvih financializacije, bo osnovno vprašanje...

Some ALT text

Maja Breznik: Privatni trgi dela

V literaturi o trgu dela pogosto beremo o »deregulaciji« trga dela, ki naj bi pomenila vzpostavljanje prejšnjega stanja s predpisi, ki zmanjšujejo varnost zaposlitve in uvajajo fleksibilnost, prekarnost, krčenje delavskih in socialnih pravic ipd. Koncept deregulacije nekateri razlagajo kot »vračanje...

Some ALT text

Lenart J. Kučić: Tehnofinancializacija

Srečanje nekdanjih sošolcev na facebooku. Internetna revolucija twitter, ki zruši nedemokratičen režim. Ekonomija dolgega repa, ki neznanega garažnega glasbenika povzdigne v spletni fenomen in ustvarjalna ekonomija, ki bo prinašala blaginjo v prihodnjem stoletju. Vse to so podobe komunikacijske revo...

Some ALT text

Joachim Becker: Financializacija in kriza v vzhodni Evropi

V predkriznih letih je bila financializacija ključna značilnost vzhodnoevropskih modelov akumulacije. Na zadolževanju sloneča potrošnja, nepremičninski baloni in privatizacija sistemov socialne varnosti so bile ključne značilnosti financializacije v tej regiji. Tako banke (večinoma v lasti zahodnoev...

Some ALT text

Nestor Lopez: From El Caracazo to people’s power; or, a story about the anticipated failure of neoliberal economic package in Venezuela and how it helped promote a socialist approach intended to empower the people

The lecture will use the political and social upheavals unleashed by the schock measures applied in Venezuela in the late and throughout the 90’s to explain the unviability and the high costs of the neoliberal ideology. In this connection, aspects of the general economic situation, including monetar...

Some ALT text

Mislav Žitko: Delavski razred in financializacija

Od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta vzpon financ in postopno upadanje delavske organiziranosti v deželah razvitega kapitalizma vpeljala novo razsežnost v razrednih odnosih. Proces, ki ga lahko označimo za financializacijo vsakdanjega življenja, je nominalno številnim slojem prebivalstv...

Some ALT text

Viljem Merhar: Finančni kapital - finančna oligarhija

Z razvojem blagovnega gospodarstva se povečujejo trgi blaga, delovne sile, denarja in kapitala. Takšen razvoj trgov blagovnega gospodarstva zahteva ločitev med denarnim, produkcijskim in blagovnim kapitalom v krožnem toku družbenega kapitala v katerem prihaja do začasnega sproščanja denarnih sredste...

Sašo Furlan: Politična ekonomija finančnih derivatov

Eden izmed najpomembnejših trendov, ki so spremljali silovit vzpon finančnega sektorja v zadnjih tridesetih letih, je izjemna rast trgov izvedenih vrednostnih papirjev oziroma finančnih derivatov. Ti so v prevladujočem akademskem in medijskem diskurzu slavljeni zaradi svoje fleksibilnosti, ki korpor...

Some ALT text

2011/12 – 15. letnik: Financializacija

Delavsko-punkerska univerza v okviru svojega 16. letnika vabi na ciklus predavanj z naslovom:

Financializacija V zadnjih tridesetih letih smo priče nepretrganemu razvoju in povečevanju moči finančnega sektorja pri organizaciji družbeno-ekonomskih odnosov v svetovnem kapitalističnem sistemu. Vzpon...