Javna tribuna - Kdo se boji demokratičnega socializma?

Objavljeno:

Iniciativa za demokratični socializem v sodelovanju z Delavsko-punkersko univerzo,Inštitutom za delavske študije in MKC Pri Rdeči Ostrigi v sklopu festivala In Memoriam prof. Peter Hafner #5, organizira javno tribuno z naslovom »Kdo se boji demokratičnega socializma? (K novemu razvojnemu modelu za Slovenijo in EU), ki bo v sredo, 2. oktobra ob 19.30 v MKC Pri Rdeči Ostrigi (MKC Pri Rdeči Ostrigi, Partizanska cesta 1, 4220 Škofja Loka).

V devetdesetih letih so slovenske politične in ekonomske elite restavracijo kapitalizma še skušale opravičevati z visokoletečo retoriko o svetli prihodnosti Slovenije v elitnem klubu razsvetljenih, gospodarsko razvitih in demokratičnih držav Evropske Unije ter o ekonomski prosperiteti, ki bo nastopila, ko se dokončno odrešimo prekletstva socialistične dediščine. Danes, v času izbruha globalne krize kapitalizma, pa so se vse zgodbe o svetli prihodnosti nenadoma sesule v prah. Podlaga za opravičevanje kapitalizma je v času krize preprosto splahnela.

Recepti za reševanje krize, ki nam jih ponujajo evropske in domače politične elite, so le še seznami žrtev, ki morajo pasti, da bi se polegla jeza »finančnih trgov« in da bi gospodarstvo spet postalo »konkurenčno«. Postalo je očitno, da nam kapitalizem ne more ponuditi ničesar razen dolgih let zategovanja pasov, množičnega odpuščanja, zniževanja plač, akcijskih razprodaj javnega premoženja, kratenja delavskih pravic in likvidacije zadnjih ostankov socialne države. Tega scenarija niti v državah z minimalnimi demokratičnimi standardi ni mogoče izpeljati brez odpora delavskega razreda. Zato je postalo očitno tudi to, da so slovenske politične elite in kapitalistični razred zaradi uresničevanja svojih receptov pripravljeni eliminirati še zadnje mehanizme demokratičnega nadzora, med katerimi so referendumi, prek katerih bi državljani in državljanke utegnili kljubovati diktatom neizvoljenih evropskih tehnokratov.

Če bo rešitev trenutne gospodarske krize ostala zavezana reševanju samega kapitalizma,  nas čaka le mukotrpen pohod po trnovi poti strukturnih reform in varčevalnih ukrepov, ki, kot dokazuje primer Grčije, krizo kapitalističnega gospodarstva rešujejo tako, da socialne standarde državljanov tako degradirajo, da pod vprašaj postavijo celo njihovo preživetje. Z vidika kapitala, ki ga zastopajo tako rekoč vse slovenske politične elite, alternative res ni. Trenutna vlada, ki si je volilne točke nabirala s kritiko varčevalnih ukrepov in s sanjarjenjem o razvojnih strategijah, ki bi se opirale na spodbujanje gospodarske rasti in na ustvarjanje novih delovnih mest, je po prihodu na oblast nemudoma obrnila ploščo in stopila na edino pot, ki jo kapital dopušča – na pot bolečega reševanja kapitalistične krize na plečih delavskega razreda.

A kapitalizem perifernim evropskim državam, med katerimi je Slovenija, očitno ne dopušča drugega »razvojnega modela« kakor razvoj v nerazvitost po zgledu grškega scenarija. Zato je očitno, da se srž problema skriva v samem kapitalizmu. Le z razbitjem okov, ki jih je družbenemu razvoju nadel kapitalizem, je mogoče začrtati smer razvoja, ki bo namesto neskončni akumulaciji kapitala služila vsestranskemu razvoju družbe.

Javna tribuna bo zato posvečena predstavitvi novega razvojnega modela, ki ga za Slovenijo in EU ponuja demokratični socializem. Ta s kapitalističnim gospodarstvom prelamlja na treh temeljnih ravneh. Zasebnemu lastništvu produkcijskih sredstev, na katerem temelji kapitalizem, nasprotuje z bojem za podružbljanje produkcijskih sredstev. Proti kapitalističnemu despotizmu, ki nadzor nad produkcijskim procesom polaga v roke menedžerjev in lastnikov kapitala, se bori z uvajanjem delavskega samoupravljanja. Nasproti profitnemu motivu, ki diktira proizvodnjo v kapitalizmu, pa postavlja participativno planiranje proizvodnje, ki temelji na motivu zadovoljevanja družbenih potreb.

Govorci: Ana Štromajer, Blaž Babnik Romaniuk, Boštjan Remic in Sašo Slaček.

Prihodnost je demokratični socializem!

Sorodno:

Brati Kapital v 21. stoletju (Močnik, Kogej, Rutar)

Pikettyjev Kapital v 21. stoletju je ambivalentno delo. Na ravni ekonomske teorije in analize deluje hkrati prevratno in konservativno. Z obravnavo dolgoročnih trendov neenakosti v središče ekonomske teorije in analize postavlja tisto, kar je iz nje že dolgo časa izključeno, namreč zgodovinsko razse...

EVROPSKE (DEZ)INTEGRACIJE - okrogla miza

Vabimo vas na okroglo mizo, ki bo v petek, 25. Aprila, ob 19. uri v stolpu Škrlovec v Kranju (v neposredni bližini Layerjeve hiše na Tomšičevi 32).

Združena Evropa je na razpotju. Slogani o miru, blaginji in sožitju evropskih držav danes nimajo več nikakršne utemeljitve v obstoječih družbenih ok...

Gáspár Miklós Tamás: pogovor z avtorjem ob izidu knjige Komunizem po letu 1989

»Sanje, v katerih svoboda pomeni konec politike, so sanje morilca,« je Tamásevo nadaljevanje opozorila Rose Luxemburg o svobodi drugače mislečih.

Kaj se je dejansko zgodilo leta 1989, danes čedalje bolj spoznavamo na lastni koži. Kako je to obdobje v širšem svetovnozgodovinskem, sistemsko-političn...

Kolesarski arhitekturni krog: "Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma"

Ljubljanska kolesarska mreža v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije v soboto, 17. maja vabi na letošnji prvi kolesarski »arhitekturni krog«, tokrat namenjen še kako zanimivi in aktualni tematiki – stanovanjski gradnji v času socializma.

Martina Malešič, raziskovalka na Oddelku za umetnostn...

Med volitvami in oblastjo: Javna tribuna o Grčiji po zmagi Sirize

V nedeljo, 25. januarja 2015, je grška Siriza izbojevala eno največjih volilnih zmag v zgodovini socialistične levice. S preko 36 odstotkov volilnih glasov je zaradi posebnosti grškega političnega sistema, po kateri relativni zmagovalki volitev pripade dodatnih 50 parlamentarnih mest, v državnem par...

Moishe Postone: kritična teorija in sodobna levica

Moishe Postone je eden od najvidnejših sodobnih predstavnikov teoretske tradicije kritične teorije družbe in avtor številnih del iz področja kritike politične ekonomije ter judovskih študij. Njegovo najodmevnejše delo je monografija Time, Labor, and Social Domination (1993), v kateri prek kritike...

O pisanju zgodovine (Močnik, Centrih, Jerše)

Lani je pri Založbi *cf. izšla knjiga sociologa Rastka Močnika O pisanju zgodovine. Knjigo v prvi vrsti odlikuje prvina, ki jo je Althusser pripisal pristni teoretski intervenciji: v polje dominantne zgodovinopisne vednosti namreč poseže s produkcijo in reprodukcijo epistemološkega reza, ki zarisuje...

AAA: Odpis, revizija, drugačna politika (Jug, Breznik, Vuksanović, Furlan)

Priznana poznavalca dolžniške krize svetovnega juga iz 80. let sta se v tej knjigi usmerila k dolžniški krizi v Evropi. Analiza vzrokov zadolževanja in terapije dolžniške krize ju pripelje do sklepa, ki ga zagovarjata že desetletja v zvezi z dolžniško krizo svetovnega juga: potreben je takojšnji odp...

Okrogla miza: Delavci v podizvajalskih podjetjih ali solidarnost na preizkušnji

Dogodek organiziramo ob tožbah proti bivšim delavcem podjetja Sintal, ki naj bi zagrešili »sprevrženo dejanje«, s tem da so poskušali organizirati delavce in zahtevali spoštovanje delovno-pravne zakonodaje. Z zasebno civilno in kazensko tožbo se je vključil sodni aparat, da zajezi pisanje delavcev o...

Okrogla miza - Hočemo javno ali zasebno šolo?

Odkar je udarila ekonomska kriza, nas vlade skušajo prepričati, da mora država oklestiti svoj proračun, da se morajo javni izdatki zmanjšati. Iz tega ni izvzeto javno šolstvo. Zaposlenim so se v preteklih letih znižale plače, delovne obremenitve naraščajo, vse manj je štipendij za dijake in študente...

Okrogla miza: Kriza in preporod novinarstva

Inštitut za delavske študije in Slovensko komunikološko društvo vas vabita na okroglo mizo “Kriza in preporod novinarstva”, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 18.00 v Domu sindikatov (Dalmatinova 4, VI. nadstropje). Govorili bomo o praksah upora proti zmanjševanju pravic novičarskih delavcev in možnosti...

Filmozofski večer: Obzornik 55 in Karl Marx med nami

Organizator: IRZU, KINO!, Zavod Udarnik, Zofijini ljubimci

Filmozofski večer: Obzornik 55 in Karl Marx med nami

Citat izvzet iz Filmskega obzornika 55, naslavlja filmski večer, v katerem se bomo spraševali kako s podobo, njeno močjo in učinki agitirati in odpirati vprašanja razrednega boja dane...

Simpozij - Kaj je kapital?

Strinjamo se lahko, da je “kapital” ime nečesa, kar danes – kot že vsaj zadnji dve stoletji – obvladuje družbeno realnost. Hkrati se lahko strinjamo, da je “kapital” v pomembnem smislu tudi ime problema te realnosti in nasploh osišče leve kritične teorije. Toda, ali ga zares znamo misliti? Podobno k...

Simpozij - Materializem in ekonomski redukcionizem

Inštitut za delavske študije vas v ponedeljek 3. novembra vabi na Simpozij o materialistični teoriji z naslovom "MATERIALIZEM IN EKONOMSKI REDUKCIONIZEM", ki bo potekal v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7).

Na dveh panelnih diskusijah se bo zvrstilo 8 prispevkov. V prvem delu ob...

Simpozij o socializaciji bančnega sektorja in javnem dolgu

Leta 2008 je svetovno gospodarstvo prizadela sistemska kriza kapitalizma, ki je po svojih uničujočih učinkih primerljiva z veliko depresijo iz let 1929-1933. Začela se je z zlomom trga drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA in se v obliki krize likvidnosti bančnega sektorja hitro razširila po cel...

Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije

Slovensko društvo za estetiko in Inštitut za delavske študije v sodelovanju z založbo Sophia in založbo Studia humanitatis ter s podporo Stare elektrarne in Zavoda Bunker vabita k udeležbi na simpoziju

UMETNOST IN MARKSISTIČNA TEORIJA V KONTEKSTU KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE, ki bo v sredo, 26. no...

simpozij Prostor in lastnina

„Ni v vseh prostorih lastnine. Nima vsakdo v lasti prostora. A vsak prostor je v lasti.“ Trenutno stanje zapuščenosti ogromnega števila stavb in na drugi strani ogromnega števila posameznikov brez stanovanj in institucij brez prostorov za delovanje nas je spodbudilo k odprtju problematike lastninje...

Vivek Chibber: Dve predavanji in pogovor

Inštitut za delavske študije in založba Sophia vabita na tri dogodke z ameriškim profesorjem sociologije Vivekom Chibberjem (NYU), ki bo v Sloveniji in na Hrvaškem med 24. in 27. novembrom. Chibber je avtor mnogo znanstvenih člankov, v katerih se ukvarja predvsem z imperializmom, državo, predkapital...

Vprašanja levice: Naborništvo? (Kržan, Troha)

Desetletje in pol za tem, ko je Slovenija služenje obveznega vojaškega roka povsem opustila, se vprašanje naborništva vrača v programe predvolilnih kampanj in na anketne vprašalnike javnomnenjskih raziskav. Izstop iz NATA ali povečanje njegovih sredstev? Poklicna vojska ali naborništvo? Obvezni voja...

Vznik nove feministične levice? (Mencin Čeplak, Petrović, Šiša)

IDŠ v sodelovanju z Društvom za promocijo žensk v kuturi - Mestom žensk in Galerijo ŠKUC vabi na okroglo mizo Vznik nove feimistične levice? - Premislek o dediščini jugoslovanskega feminizma v luči novih feminističnih inicativ in oblik nove levice, ki bo potekala v četrtek, 22.10. ob 17h, v Galer...

Lea Kuhar: Predstavitev zasedbe FF (23.11.2011-23.1.2012)

»Svet bomo reševali kak drug dan!« je ob petem dnevu zasedbe FF dejal eden izmed redno zaposlenih profesorjev FF in ob glasnem aplavzu okoli 50 študentk in študentov iz svojega predavanja izgnal aktiviste gibanja Mi smo Univerza.

Kljub temu, da je aktivistom in aktivistkam med novembrom 2011 in j...