Javna tribuna DPU - Pozabljeni 11. september

Objavljeno:

Delavsko-punkerska univerza v sodelovanju z Zofijini ljubimci - društvom za razvoj humanistike, Pekarno-magdalenske mreže, Iniciativo za demokratični socializem in AGD Gustaf ob štirideseti obletnici vojaškega udara v Čilu prireja javno tribuno z naslovom “Pozabljeni 11. september”, ki bo v sredo, 11. septembra 2013 ob 18.00 v dvorani Gustaf (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 8, 2000 Maribor).

salvadorallende

Vse od leta 2001 in napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku 11. september povezujemo s tem dogodkom. Pred štiridesetimi leti, leta 1973, pa se je v Čilu zgodil neki drug, še precej bolj dramatičen 11. september, ki je le redko deležen pozornosti, ki si jo zasluži. Vojaški udar, ki se je tistega dne zgodil v Čilu, je strmoglavil demokratično izvoljenega Salvadorja Allendeja in ustoličil generala Augusta Pinocheta. Čile, nekoč ena najtrdnejših parlamentarnih demokracij na celini, ki so jo sicer nenehno pestile vojaške diktature, je tako po oseminštiridesetih letih demokracije naslednjih šestnajst let, vse do leta 1990, tudi sam trpel neizprosno preganjanje vseh, ki so se še naprej borili za demokracijo. V času Pinochetovega režima je bilo interniranih okrog 80.000 političnih zapornikov, ubitih več kot 3.000 državljanov in mučenih vsaj 30.000 ljudi. Prav to je obdobje, ki ga je neoliberalna šola čikaških ekonomistov na čelu z nobelovcem Miltonom Friedmanom poimenovala »čilski čudež«.

Salvador Allende, leta 1970 prvi demokratično izvoljeni marksistični predsednik v Latinski ameriki, pa je v svoji kratki, triletni vladavini za najrevnejše nedvomno ustvaril več čudežev, kakor so jih ti bili deležni kasneje, ko je država ponovno postala marioneta imperialnih interesov ZDA. Allendejevi vladi je že v prvem letu uspelo močno znižanje stopnje brezposlenosti, hkrati pa opazno zvišanje plač. Številne družbene skupine, ki so bile prej izvzete iz socialne pomoči, so to spet začele dobivati. Vdovam, invalidom, sirotam in starostnikom je vlada povišala pokojnine. Država je poskrbela tudi za kakovostnejšo prehrano otrok in pol tretjemu milijonu otrok brezplačno omogočila pol litra mleka na dan. Vse to so bili pomembni socialni ukrepi, ki jih pred Allendejem ni bilo.

Koalicija Ljudske enotnosti, ki jo je vodil Allende, se je lotila tudi obsežnih programov nacionalizacij rudnikov bakra, najpomembnejše izvozne surovine Čila. Rudniki, ki so bili prej v lasti korporacij iz ZDA, so zdaj postali čilski. Koalicija je začela oziroma nadaljevala tudi z obsežno zemljiško reformo in med najrevnejše kmete prerazdelila 59 % agrikulturnih zemljišč, ki so bila prej v lasti veleposestnikov. Med naprednimi reformami je bila tudi visokošolska, ki je večtisoč najrevnejšim omogočila študij in v izobraževalni sistem vključila tudi staroselsko indijansko skupnost.

Ni presenetljivo, da so vse te politike izzvale nezadovoljstvo pri tistih, ki so bili prej dolga desetletja navajeni privilegijev. Pri argumentu, da so jim s tovrstnimi naprednimi politikami kršene osnovne človekove pravice, so jih spodbujale tudi ZDA, katerih imperialne apetite je Allendejeva vlada prav tako močno omejila. Skupaj s tem moramo imeti v mislih tudi dejstvo, da sama koalicija Ljudske enotnosti ni imela povsem homogenih idej o nadaljnjem razvoju države. Medtem ko so Allende in komunistična partija zagovarjali zmernejši prehod v socializem in sklepanje kompromisov z deli meščanstva, so skrajnejše struje čilske socialistične stranke zagovarjale diktaturo proletariata. Zaradi tovrstnih napetosti je postalo jasno, da prevzem oblasti še ni prevzem resnične politične moči. Še očitneje je to postalo pri vprašanju oboroženih sil, ki so kljub ustavno zapovedani nevtralnosti na koncu stopile na stran sil vojaškega udara. O ameriški vpletenosti v udar največ pove izjava takratnega zunanjega ministra ZDA Henryja Kissingerja, da ZDA niso bile neposredno vpletene, so pa ustvarile vse pogoje za vojaški udar.

Z javno tribuno, posvečeno štirideseti obletnici vojaškega udara, želimo podrobneje raziskati ekonomsko-politični kontekst v Čilu pred letom 1970, socialne in ekonomske vidike Allendejeve politike ter recepcije udara v Čilu pri napredni slovenski mladini in s tem obeležiti spomin na neupravičeno pozabljeni 11. september.

Javno tribuno bo z uvodnim nagovorom otvoril ambasador Bolivarske republike Venezuele Dr. Wilmer Armando Depablos, s kratkimi prispevki pa bodo nastopili Ana Štromajer, Anej Korsika, Franci Pivec in Simon Tecco.  Sledila bo razprava.

Po javni tribuni bo projekcija dokumentarca The War on Democracy (2007).

Sorodno:

Brati Kapital v 21. stoletju (Močnik, Kogej, Rutar)

Pikettyjev Kapital v 21. stoletju je ambivalentno delo. Na ravni ekonomske teorije in analize deluje hkrati prevratno in konservativno. Z obravnavo dolgoročnih trendov neenakosti v središče ekonomske teorije in analize postavlja tisto, kar je iz nje že dolgo časa izključeno, namreč zgodovinsko razse...

EVROPSKE (DEZ)INTEGRACIJE - okrogla miza

Vabimo vas na okroglo mizo, ki bo v petek, 25. Aprila, ob 19. uri v stolpu Škrlovec v Kranju (v neposredni bližini Layerjeve hiše na Tomšičevi 32).

Združena Evropa je na razpotju. Slogani o miru, blaginji in sožitju evropskih držav danes nimajo več nikakršne utemeljitve v obstoječih družbenih ok...

Gáspár Miklós Tamás: pogovor z avtorjem ob izidu knjige Komunizem po letu 1989

»Sanje, v katerih svoboda pomeni konec politike, so sanje morilca,« je Tamásevo nadaljevanje opozorila Rose Luxemburg o svobodi drugače mislečih.

Kaj se je dejansko zgodilo leta 1989, danes čedalje bolj spoznavamo na lastni koži. Kako je to obdobje v širšem svetovnozgodovinskem, sistemsko-političn...

Kolesarski arhitekturni krog: "Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma"

Ljubljanska kolesarska mreža v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije v soboto, 17. maja vabi na letošnji prvi kolesarski »arhitekturni krog«, tokrat namenjen še kako zanimivi in aktualni tematiki – stanovanjski gradnji v času socializma.

Martina Malešič, raziskovalka na Oddelku za umetnostn...

Med volitvami in oblastjo: Javna tribuna o Grčiji po zmagi Sirize

V nedeljo, 25. januarja 2015, je grška Siriza izbojevala eno največjih volilnih zmag v zgodovini socialistične levice. S preko 36 odstotkov volilnih glasov je zaradi posebnosti grškega političnega sistema, po kateri relativni zmagovalki volitev pripade dodatnih 50 parlamentarnih mest, v državnem par...

Moishe Postone: kritična teorija in sodobna levica

Moishe Postone je eden od najvidnejših sodobnih predstavnikov teoretske tradicije kritične teorije družbe in avtor številnih del iz področja kritike politične ekonomije ter judovskih študij. Njegovo najodmevnejše delo je monografija Time, Labor, and Social Domination (1993), v kateri prek kritike...

O pisanju zgodovine (Močnik, Centrih, Jerše)

Lani je pri Založbi *cf. izšla knjiga sociologa Rastka Močnika O pisanju zgodovine. Knjigo v prvi vrsti odlikuje prvina, ki jo je Althusser pripisal pristni teoretski intervenciji: v polje dominantne zgodovinopisne vednosti namreč poseže s produkcijo in reprodukcijo epistemološkega reza, ki zarisuje...

AAA: Odpis, revizija, drugačna politika (Jug, Breznik, Vuksanović, Furlan)

Priznana poznavalca dolžniške krize svetovnega juga iz 80. let sta se v tej knjigi usmerila k dolžniški krizi v Evropi. Analiza vzrokov zadolževanja in terapije dolžniške krize ju pripelje do sklepa, ki ga zagovarjata že desetletja v zvezi z dolžniško krizo svetovnega juga: potreben je takojšnji odp...

Okrogla miza: Delavci v podizvajalskih podjetjih ali solidarnost na preizkušnji

Dogodek organiziramo ob tožbah proti bivšim delavcem podjetja Sintal, ki naj bi zagrešili »sprevrženo dejanje«, s tem da so poskušali organizirati delavce in zahtevali spoštovanje delovno-pravne zakonodaje. Z zasebno civilno in kazensko tožbo se je vključil sodni aparat, da zajezi pisanje delavcev o...

Okrogla miza - Hočemo javno ali zasebno šolo?

Odkar je udarila ekonomska kriza, nas vlade skušajo prepričati, da mora država oklestiti svoj proračun, da se morajo javni izdatki zmanjšati. Iz tega ni izvzeto javno šolstvo. Zaposlenim so se v preteklih letih znižale plače, delovne obremenitve naraščajo, vse manj je štipendij za dijake in študente...

Okrogla miza: Kriza in preporod novinarstva

Inštitut za delavske študije in Slovensko komunikološko društvo vas vabita na okroglo mizo “Kriza in preporod novinarstva”, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 18.00 v Domu sindikatov (Dalmatinova 4, VI. nadstropje). Govorili bomo o praksah upora proti zmanjševanju pravic novičarskih delavcev in možnosti...

Filmozofski večer: Obzornik 55 in Karl Marx med nami

Organizator: IRZU, KINO!, Zavod Udarnik, Zofijini ljubimci

Filmozofski večer: Obzornik 55 in Karl Marx med nami

Citat izvzet iz Filmskega obzornika 55, naslavlja filmski večer, v katerem se bomo spraševali kako s podobo, njeno močjo in učinki agitirati in odpirati vprašanja razrednega boja dane...

Simpozij - Kaj je kapital?

Strinjamo se lahko, da je “kapital” ime nečesa, kar danes – kot že vsaj zadnji dve stoletji – obvladuje družbeno realnost. Hkrati se lahko strinjamo, da je “kapital” v pomembnem smislu tudi ime problema te realnosti in nasploh osišče leve kritične teorije. Toda, ali ga zares znamo misliti? Podobno k...

Simpozij - Materializem in ekonomski redukcionizem

Inštitut za delavske študije vas v ponedeljek 3. novembra vabi na Simpozij o materialistični teoriji z naslovom "MATERIALIZEM IN EKONOMSKI REDUKCIONIZEM", ki bo potekal v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7).

Na dveh panelnih diskusijah se bo zvrstilo 8 prispevkov. V prvem delu ob...

Simpozij o socializaciji bančnega sektorja in javnem dolgu

Leta 2008 je svetovno gospodarstvo prizadela sistemska kriza kapitalizma, ki je po svojih uničujočih učinkih primerljiva z veliko depresijo iz let 1929-1933. Začela se je z zlomom trga drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA in se v obliki krize likvidnosti bančnega sektorja hitro razširila po cel...

Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije

Slovensko društvo za estetiko in Inštitut za delavske študije v sodelovanju z založbo Sophia in založbo Studia humanitatis ter s podporo Stare elektrarne in Zavoda Bunker vabita k udeležbi na simpoziju

UMETNOST IN MARKSISTIČNA TEORIJA V KONTEKSTU KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE, ki bo v sredo, 26. no...

simpozij Prostor in lastnina

„Ni v vseh prostorih lastnine. Nima vsakdo v lasti prostora. A vsak prostor je v lasti.“ Trenutno stanje zapuščenosti ogromnega števila stavb in na drugi strani ogromnega števila posameznikov brez stanovanj in institucij brez prostorov za delovanje nas je spodbudilo k odprtju problematike lastninje...

Vivek Chibber: Dve predavanji in pogovor

Inštitut za delavske študije in založba Sophia vabita na tri dogodke z ameriškim profesorjem sociologije Vivekom Chibberjem (NYU), ki bo v Sloveniji in na Hrvaškem med 24. in 27. novembrom. Chibber je avtor mnogo znanstvenih člankov, v katerih se ukvarja predvsem z imperializmom, državo, predkapital...

Vprašanja levice: Naborništvo? (Kržan, Troha)

Desetletje in pol za tem, ko je Slovenija služenje obveznega vojaškega roka povsem opustila, se vprašanje naborništva vrača v programe predvolilnih kampanj in na anketne vprašalnike javnomnenjskih raziskav. Izstop iz NATA ali povečanje njegovih sredstev? Poklicna vojska ali naborništvo? Obvezni voja...

Vznik nove feministične levice? (Mencin Čeplak, Petrović, Šiša)

IDŠ v sodelovanju z Društvom za promocijo žensk v kuturi - Mestom žensk in Galerijo ŠKUC vabi na okroglo mizo Vznik nove feimistične levice? - Premislek o dediščini jugoslovanskega feminizma v luči novih feminističnih inicativ in oblik nove levice, ki bo potekala v četrtek, 22.10. ob 17h, v Galer...

Lea Kuhar: Predstavitev zasedbe FF (23.11.2011-23.1.2012)

»Svet bomo reševali kak drug dan!« je ob petem dnevu zasedbe FF dejal eden izmed redno zaposlenih profesorjev FF in ob glasnem aplavzu okoli 50 študentk in študentov iz svojega predavanja izgnal aktiviste gibanja Mi smo Univerza.

Kljub temu, da je aktivistom in aktivistkam med novembrom 2011 in j...