Med volitvami in oblastjo: Javna tribuna o Grčiji po zmagi Sirize

Objavljeno:

V nedeljo, 25. januarja 2015, je grška Siriza izbojevala eno največjih volilnih zmag v zgodovini socialistične levice. S preko 36 odstotkov volilnih glasov je zaradi posebnosti grškega političnega sistema, po kateri relativni zmagovalki volitev pripade dodatnih 50 parlamentarnih mest, v državnem parlamentu dobila kar 149 od skupno 300 mest ali skoraj absolutno večino. Strah, da bo morala v koalicijskih pogajanjih žrtvovati katero od ključnih točk svojega programa, je po volitvah manjši, vendar bo morala vseeno tvoriti koalicijo z eno od manjših strank. To bo konservativna stranka Neodvisnih Grkov, kar že zbuja nasprotovanja nekaterih na levici. Sirizin mandat za prelom z varčevalnimi in drugimi neoliberalnimi politikami še dodatno potrjuje 8,5-odstotna prednost pred drugouvrščeno konservativno Novo demokracijo, ki je Grčiji skupaj s socialdemokratskim Pasokom vladala zadnjih štirideset let. A kot je Sirizo in grško ljudstvo opozoril generalni sekretar španskega Podemosa Pablo Iglesias, »zmagati na volitvah še ne pomeni prevzeti oblasti«.

Prejšnje grške vlade in trojka Evropske centralne banke, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada so v zadnjih petih letih ustvarili pogoje za 25-odstotni upad BDP in 26-odstotno brezposelnost – med mladimi celo 60-odstotno – ter grški javni dolg napihnili na skoraj 180 odstotkov BDP. Velik del grškega prebivalstva nima dostopa do tako osnovnih dobrin in storitev, kot so stanovanja, ogrevanje in zdravstvo. Ob takšni socialni in ekonomski sliki se lahko Sirizine zahteve po rešitvi humanitarne krize, koncu varčevalnih politik in odpisu javnega dolga zdijo »razumne« celo časniku Financial Times. Hkrati pa lahko zaradi nevarnosti, da bi se Sirizini politični uspehi prelili tudi v preostanek Evrope, denimo v Španijo (Podemos), kjer bodo volitve še letos, ali na Irsko (Sinn Féin), kjer bodo v začetku naslednjega leta, upravičeno predpostavljamo, da bodo države centra in mednarodni kapital naredili vse, da Siriza svojih ciljev ne doseže.

Vendar nevarnost Sirizi ne grozi le od zunaj, ampak tudi od znotraj. Oblasti ne bo mogla prevzeti, če ne bo zlomila vezi med oligarhi, bankami, strankami in mediji. V državnem aparatu se bo morala spopasti s korupcijo, neučinkovitostjo in vojsko političnih nameščencev. V policiji in delih sodstva bo naletela na trdnjave privržencev neofašistične Zlate zore. Stanje stvari najbolje opiše Leo Panitch, ko pravi, da lahko v Grčiji za progresivnega velja celo klic po webrovski birokraciji nemškega ali švedskega tipa. Pasti pa najdemo tudi v stranki sami. Ta je razcepljena na socialistični, socialdemokratski in še kakšen del, njeno vodstvo pa je v svojem delovanju vse bolj samostojno in samovoljno. V letih 2010–12, po izbruhu grške dolžniške krize in Pasokovem podpisu memoranduma s trojko, je tovariša in protiutež dobila vsaj v širokem družbenem gibanju, vendar je to po zmagi Nove demokracije na volitvah maja in junija 2012 deloma usahnilo.

Reči, da bo Sirizina volilna zmaga v Grčiji, kaj šele drugje, nujno privedla do konca neoliberalizma, je torej pretirano. Vendar njena zmaga odpira priložnost za ta konec, v Grčiji pa tudi drugje. To priložnost bo Siriza morala izkoristiti predvsem sama, a ji lahko pri tem v pomembni in morda celo odločilni meri pomaga tudi socialistična levica iz drugih evropskih držav. Ker pa lahko učinkovito politično delovanje vodi le, rečeno z Vladimirjem Leninom, »konkretna analiza konkretne situacije«, vas na Inštitutu za delavske študije (IDŠ) vabimo na javno tribuno o Grčiji po zmagi Sirize, ki bo v četrtek, 29. januarja 2015, ob 18. uri v Gledališču Glej (Gregorčičeva ulica 3, Ljubljana). Razpravo bodo odprli prispevki članov programskega odbora IDŠ Boštjana Remica, Luke Meseca in Roka Kogeja, povezovala pa jo bo članica programskega odbora IDŠ Anita Tolić.

Sorodno:

Brati Kapital v 21. stoletju (Močnik, Kogej, Rutar)

Pikettyjev Kapital v 21. stoletju je ambivalentno delo. Na ravni ekonomske teorije in analize deluje hkrati prevratno in konservativno. Z obravnavo dolgoročnih trendov neenakosti v središče ekonomske teorije in analize postavlja tisto, kar je iz nje že dolgo časa izključeno, namreč zgodovinsko razse...

EVROPSKE (DEZ)INTEGRACIJE - okrogla miza

Vabimo vas na okroglo mizo, ki bo v petek, 25. Aprila, ob 19. uri v stolpu Škrlovec v Kranju (v neposredni bližini Layerjeve hiše na Tomšičevi 32).

Združena Evropa je na razpotju. Slogani o miru, blaginji in sožitju evropskih držav danes nimajo več nikakršne utemeljitve v obstoječih družbenih ok...

Gáspár Miklós Tamás: pogovor z avtorjem ob izidu knjige Komunizem po letu 1989

»Sanje, v katerih svoboda pomeni konec politike, so sanje morilca,« je Tamásevo nadaljevanje opozorila Rose Luxemburg o svobodi drugače mislečih.

Kaj se je dejansko zgodilo leta 1989, danes čedalje bolj spoznavamo na lastni koži. Kako je to obdobje v širšem svetovnozgodovinskem, sistemsko-političn...

Kolesarski arhitekturni krog: "Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma"

Ljubljanska kolesarska mreža v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije v soboto, 17. maja vabi na letošnji prvi kolesarski »arhitekturni krog«, tokrat namenjen še kako zanimivi in aktualni tematiki – stanovanjski gradnji v času socializma.

Martina Malešič, raziskovalka na Oddelku za umetnostn...

Moishe Postone: kritična teorija in sodobna levica

Moishe Postone je eden od najvidnejših sodobnih predstavnikov teoretske tradicije kritične teorije družbe in avtor številnih del iz področja kritike politične ekonomije ter judovskih študij. Njegovo najodmevnejše delo je monografija Time, Labor, and Social Domination (1993), v kateri prek kritike...

O pisanju zgodovine (Močnik, Centrih, Jerše)

Lani je pri Založbi *cf. izšla knjiga sociologa Rastka Močnika O pisanju zgodovine. Knjigo v prvi vrsti odlikuje prvina, ki jo je Althusser pripisal pristni teoretski intervenciji: v polje dominantne zgodovinopisne vednosti namreč poseže s produkcijo in reprodukcijo epistemološkega reza, ki zarisuje...

AAA: Odpis, revizija, drugačna politika (Jug, Breznik, Vuksanović, Furlan)

Priznana poznavalca dolžniške krize svetovnega juga iz 80. let sta se v tej knjigi usmerila k dolžniški krizi v Evropi. Analiza vzrokov zadolževanja in terapije dolžniške krize ju pripelje do sklepa, ki ga zagovarjata že desetletja v zvezi z dolžniško krizo svetovnega juga: potreben je takojšnji odp...

Okrogla miza: Delavci v podizvajalskih podjetjih ali solidarnost na preizkušnji

Dogodek organiziramo ob tožbah proti bivšim delavcem podjetja Sintal, ki naj bi zagrešili »sprevrženo dejanje«, s tem da so poskušali organizirati delavce in zahtevali spoštovanje delovno-pravne zakonodaje. Z zasebno civilno in kazensko tožbo se je vključil sodni aparat, da zajezi pisanje delavcev o...

Okrogla miza - Hočemo javno ali zasebno šolo?

Odkar je udarila ekonomska kriza, nas vlade skušajo prepričati, da mora država oklestiti svoj proračun, da se morajo javni izdatki zmanjšati. Iz tega ni izvzeto javno šolstvo. Zaposlenim so se v preteklih letih znižale plače, delovne obremenitve naraščajo, vse manj je štipendij za dijake in študente...

Okrogla miza: Kriza in preporod novinarstva

Inštitut za delavske študije in Slovensko komunikološko društvo vas vabita na okroglo mizo “Kriza in preporod novinarstva”, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 18.00 v Domu sindikatov (Dalmatinova 4, VI. nadstropje). Govorili bomo o praksah upora proti zmanjševanju pravic novičarskih delavcev in možnosti...

Filmozofski večer: Obzornik 55 in Karl Marx med nami

Organizator: IRZU, KINO!, Zavod Udarnik, Zofijini ljubimci

Filmozofski večer: Obzornik 55 in Karl Marx med nami

Citat izvzet iz Filmskega obzornika 55, naslavlja filmski večer, v katerem se bomo spraševali kako s podobo, njeno močjo in učinki agitirati in odpirati vprašanja razrednega boja dane...

Simpozij - Kaj je kapital?

Strinjamo se lahko, da je “kapital” ime nečesa, kar danes – kot že vsaj zadnji dve stoletji – obvladuje družbeno realnost. Hkrati se lahko strinjamo, da je “kapital” v pomembnem smislu tudi ime problema te realnosti in nasploh osišče leve kritične teorije. Toda, ali ga zares znamo misliti? Podobno k...

Simpozij - Materializem in ekonomski redukcionizem

Inštitut za delavske študije vas v ponedeljek 3. novembra vabi na Simpozij o materialistični teoriji z naslovom "MATERIALIZEM IN EKONOMSKI REDUKCIONIZEM", ki bo potekal v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7).

Na dveh panelnih diskusijah se bo zvrstilo 8 prispevkov. V prvem delu ob...

Simpozij o socializaciji bančnega sektorja in javnem dolgu

Leta 2008 je svetovno gospodarstvo prizadela sistemska kriza kapitalizma, ki je po svojih uničujočih učinkih primerljiva z veliko depresijo iz let 1929-1933. Začela se je z zlomom trga drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA in se v obliki krize likvidnosti bančnega sektorja hitro razširila po cel...

Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije

Slovensko društvo za estetiko in Inštitut za delavske študije v sodelovanju z založbo Sophia in založbo Studia humanitatis ter s podporo Stare elektrarne in Zavoda Bunker vabita k udeležbi na simpoziju

UMETNOST IN MARKSISTIČNA TEORIJA V KONTEKSTU KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE, ki bo v sredo, 26. no...

simpozij Prostor in lastnina

„Ni v vseh prostorih lastnine. Nima vsakdo v lasti prostora. A vsak prostor je v lasti.“ Trenutno stanje zapuščenosti ogromnega števila stavb in na drugi strani ogromnega števila posameznikov brez stanovanj in institucij brez prostorov za delovanje nas je spodbudilo k odprtju problematike lastninje...

Vivek Chibber: Dve predavanji in pogovor

Inštitut za delavske študije in založba Sophia vabita na tri dogodke z ameriškim profesorjem sociologije Vivekom Chibberjem (NYU), ki bo v Sloveniji in na Hrvaškem med 24. in 27. novembrom. Chibber je avtor mnogo znanstvenih člankov, v katerih se ukvarja predvsem z imperializmom, državo, predkapital...

Vprašanja levice: Naborništvo? (Kržan, Troha)

Desetletje in pol za tem, ko je Slovenija služenje obveznega vojaškega roka povsem opustila, se vprašanje naborništva vrača v programe predvolilnih kampanj in na anketne vprašalnike javnomnenjskih raziskav. Izstop iz NATA ali povečanje njegovih sredstev? Poklicna vojska ali naborništvo? Obvezni voja...

Vznik nove feministične levice? (Mencin Čeplak, Petrović, Šiša)

IDŠ v sodelovanju z Društvom za promocijo žensk v kuturi - Mestom žensk in Galerijo ŠKUC vabi na okroglo mizo Vznik nove feimistične levice? - Premislek o dediščini jugoslovanskega feminizma v luči novih feminističnih inicativ in oblik nove levice, ki bo potekala v četrtek, 22.10. ob 17h, v Galer...

Lea Kuhar: Predstavitev zasedbe FF (23.11.2011-23.1.2012)

»Svet bomo reševali kak drug dan!« je ob petem dnevu zasedbe FF dejal eden izmed redno zaposlenih profesorjev FF in ob glasnem aplavzu okoli 50 študentk in študentov iz svojega predavanja izgnal aktiviste gibanja Mi smo Univerza.

Kljub temu, da je aktivistom in aktivistkam med novembrom 2011 in j...