Anže Dolinar: Planet opic - ključ za anatomijo opice

Objavljeno:

»Anatomija človeka je ključ za anatomijo opice. Nasprotno pa je mogoče pri podrejenih živalskih vrstah nakazovanja nečesa višjega razumeti samo, če to višje samo že poznamo.« (Marx: Uvod k Očrtom)

»To suggest that we can learn anything about the simian nature from a study of man is sheer nonsense.« (Dr. Zaius)

Planet of the Apes (1968) je filmska klasika, posneta na podlagi knjige Pierra Boulla La Planète des Singes in razširjena v relativno uspešno serijo filmov. Razloga za intrigantnost filmske uspešnice sta najmanj dva. Na prvem mestu je to ideja, da lahko preteklo vlada kot prihodnje. Gre za to, da nam lahko vlada nekaj, kar je bilo samo že prevladano v redu časa, in sicer po neki logični ter naravni nujnosti. Hkrati je prav tu potrebna pazljivost, saj ne gre zgolj za družbeno regresijo, za nekakšen zdrs v preteklost, temveč bolj za to, da se preteklo in arhaično pojavlja v obliki racionalne funkcionalnosti, da zaseda mesto razuma. Sosledje, o katerem govori Marx, ko pravi, da razvita oblika družbene formacije prepozna vse prejšnje kot logično napredovanje k njej sami, se tu prelomi.

Ta prelom, ki v takšni ali drugačni obliki prežema celotno serijo filmov Planeta opic, ustvarja nenehno tenzijo med preteklim in prihodnjim. Ta se v filmih manifestira skozi konflikt med ljudmi in opicami, kar je hkrati drugo ključno problemsko mesto. Gre za idejo, da smo na koncu dneva vsi enaki in da se lahko vsakršen konflikt premosti, če le sprejmemo liberalne premise enakosti. Kar je v kontekstu Planeta opic zanimivo, je seveda dejstvo, da nikoli nismo enaki, da je logika enakosti zlomljena že od samega začetka. Prav iz tega razloga in te tenzije so bili filmi vedno aktualni za interpretacije, ki so se osredotočale na politično represijo, suženjstvo in seveda raso. Ideja identitete je torej osnovni zastavitvi dala zagon, tisto, kar jo dela specifično, pa je, tako kot v prejšnjem primeru, njen temeljni neuspeh, neodpravljiva razlika, ki se, hote ali nehote, kaže ob vsakem poskusu vzpostavitve identitete političnega subjekta.

V predavanju bom skušal ti dve problemski mesti povezati s kritiko meščanske družbe v občem ter specifično zgodovinsko situacijo, v kateri se je znašla.

Sorodno:

Dragan Nikčević: Otroci človeštva, distopija za današnji čas

»Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej.« Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasilje postalo stvar vsakdanjika.

Otroci človeštva (Children of Men, Alfonso Cuarón, 20...

Filmski krožek Inštituta za delavske študije - Kuba, da!

Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Kinoteko vabi na filmski krožek (nekdanji Filmski krožek Delavsko-punkerske univerze) iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki  bo v torek, 25. marca, ob 21. uri, v Slovenski Kinoteki na Miklošičevi 28. Ogledali klasiko Chrisa Markerja Kuba, da! (Cuba...

Jan Princl: Matrica - kaj je Neo pojedel?

The Matrix, ta sodobna holivudska sci-fi klasika, v spektakularnem filmskem jeziku izriše danes vsem poznani občutek, da se tiste res pomembne stvari godijo, no, nekako mimo nas: Ideološki svet vsakdanjega (sámo-)doživljanja precej uspešno prikriva dejstvo, da družbi vlada nevidna, a vseprisotna maš...

Kino-katedra "Pošasti kapitalizma": Nosferatu – simfonija groze

Friedrich Wilhelm Murnau, Nemčija, 1921, 35mm, 1.33, čb, nemi, 87', svp

Grof Orlok, ki živi visoko v Karpatih, je v resnici vampir Nosferatu. To odkrije mladi Hutter, ko pride k njemu na poslovni obisk. Mladenič zjutraj na vratu zagleda sledove prstov, še bolj pa se zgrozi, ko pri Orloku opazi zan...

Luka Mesec: Duh leta `45

Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Slovensko kinoteko vabi na filmski krožek iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v torek, 15. aprila, ob 21.00 v Slovenski kinoteki na Miklošičevi 28. Ogledali si bomo najnovejši film Kena Loacha Duh leta ‘45 (The spirit of ‘45), dokumentarec, ki g...

Maja Predalič: Blade Runner

Na šestem srečanju Kino-katedre 2016: K pojmu političnega v znanstveni fantastiki, si bomo ogledali Iztrebljevalec (Blade Runner, Ridley Scott, 1982). Po projekciji sledi predavanje Maje Predalič.

Primož Krašovec & Marko Bauer: Trk

Kakor komedija težko tekmuje s stvarnostjo, saj je slednja vselej bolj farsična in absurdna od prve, ima podoben manjvrednostni kompleks tudi znanstvena fantastika. Če se je v času trilogije Blue Ant (2003-2010) še izumitelj cyberpunka William Gibson odpovedal zamišljanju prihodnosti, zato da bi zmo...

Sašo Slaček: Terminator - nelagodje v kapitalistični kulturi

Theodor Adorno je v Minimi Moralii trdil, da umetnost ne zmore reprezentirati fašizma oziroma še več, da je fašizem dokončno razgalil nezmožnost umetnosti, da reprezentira sodobno družbo nasploh. Razkorak med človeško izkušnjo, ki jo vsaka umetnost nagovarja, in družbeno realnostjo, ki je postala te...

Zdenko Vrdlovec: Oklepnica Potemkin

Predavanje v sklopu Kino-katedre, sodelovanja med Delavsko-punkersko univerzo in Kinoteko. Zdenko Vrdlovec je filmski kritik, publicist in avtor knjig o filmu.