Filmski krožek Inštituta za delavske študije - Kuba, da!

Objavljeno:

Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Kinoteko vabi na filmski krožek (nekdanji Filmski krožek Delavsko-punkerske univerze) iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki  bo v torek, 25. marca, ob 21. uri, v Slovenski Kinoteki na Miklošičevi 28. Ogledali klasiko Chrisa Markerja Kuba, da! (Cuba si!) iz leta 1961, prvoosebno beležko kubanske revolucije.

Filmski krožek Inštituta za delavske študije - Kuba, da!

"In tu je film, ki je mojemu srcu najbližji, in ne zato, ker bi bil najnovejši. Posnet v veliki naglici januarja 1961, sredi prvega alarma (dobro veste, da se je v tistem času večina francoskih časnikov posmehovala paranoji Fidela, ki se je čutil ogroženega pred invazijo), skuša posredovati, če že ne izkustva, pa vsaj drhtenje, ritem neke Revolucije, ki bo nemara nekoč obveljala za 'odločilni trenutek' velikega dela sodobne zgodovine." Chris Marker

Januarja 1961 je Kuba praznovala drugo obletnico revolucije, ki je spravila diktatorski režim Fulgencia Batiste z oblasti, in predstavlja prvi poskus uvajanja socializma v Latinski Ameriki. Dokumentarni film Chrisa Markerja ¡Cuba, si! prikazuje entuziastični duh vzpostavljanja nove socialistične družbe in obenem pokaže ovire, s katerimi se sooča osamljeni otok socializma v morju kapitalizma in vmešavanja imperialnih velesil.

Industrializacija, agrarna reforma, opismenjevanje so gesla s katerimi je kubansko ljudstvo vstopilo v leto 1961, ki je bilo posvečeno izobraževanju. A le nekaj mesecev kasneje, 17. aprila, so Združene države Amerike organizirale invazijo na Prašičji zaliv, s čimer so skušale strmoglaviti kubansko oblast. Do nje je prišlo ravno v času, ko je Marker montiral ¡Cuba, si!. V filmu je invazija prisotna skozi podobe iz zahodnega tiska, ki jih spremlja Markerjev uničujoč komentar. Simptomatično je, da je francoska oblast film obtožila propagande, ga cenzurirala in prepovedala njegovo predvajanje.

Čeprav je državni udar spodletel, je temeljito zaznamoval nadaljnji razvoj kubanske družbe, ki je še danes pod ekonomskim embargom ZDA. A Kuba je le prvi od številnih bolj ali manj uspešnih poskusov uvajanja pravičnejšega družbenega reda v Latinski Ameriki.Po filmu se bomo pogovarjali z gostom Vasjo Badaličem, doktorjem filozofije in samostojnim novinarjem in Gabrielom Peresom de Mirando. Beseda bo tekla o različnih bolj ali manj uspešnih poizkusih uvajanja socializma v Latinski Ameriki. Poudarek bo na Venezueli, kjer se trenutno odvija poizkus gradnje demokratičnega socializma 21. stoletja. Vstop prost.

Sorodno:

Anže Dolinar: Planet opic - ključ za anatomijo opice

»Anatomija človeka je ključ za anatomijo opice. Nasprotno pa je mogoče pri podrejenih živalskih vrstah nakazovanja nečesa višjega razumeti samo, če to višje samo že poznamo.« (Marx: Uvod k Očrtom)

»To suggest that we can learn anything about the simian nature from a study of man is sheer nonsen...

Dragan Nikčević: Otroci človeštva, distopija za današnji čas

»Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej.« Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasilje postalo stvar vsakdanjika.

Otroci človeštva (Children of Men, Alfonso Cuarón, 20...

Jan Princl: Matrica - kaj je Neo pojedel?

The Matrix, ta sodobna holivudska sci-fi klasika, v spektakularnem filmskem jeziku izriše danes vsem poznani občutek, da se tiste res pomembne stvari godijo, no, nekako mimo nas: Ideološki svet vsakdanjega (sámo-)doživljanja precej uspešno prikriva dejstvo, da družbi vlada nevidna, a vseprisotna maš...

Kino-katedra "Pošasti kapitalizma": Nosferatu – simfonija groze

Friedrich Wilhelm Murnau, Nemčija, 1921, 35mm, 1.33, čb, nemi, 87', svp

Grof Orlok, ki živi visoko v Karpatih, je v resnici vampir Nosferatu. To odkrije mladi Hutter, ko pride k njemu na poslovni obisk. Mladenič zjutraj na vratu zagleda sledove prstov, še bolj pa se zgrozi, ko pri Orloku opazi zan...

Luka Mesec: Duh leta `45

Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Slovensko kinoteko vabi na filmski krožek iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v torek, 15. aprila, ob 21.00 v Slovenski kinoteki na Miklošičevi 28. Ogledali si bomo najnovejši film Kena Loacha Duh leta ‘45 (The spirit of ‘45), dokumentarec, ki g...

Maja Predalič: Blade Runner

Na šestem srečanju Kino-katedre 2016: K pojmu političnega v znanstveni fantastiki, si bomo ogledali Iztrebljevalec (Blade Runner, Ridley Scott, 1982). Po projekciji sledi predavanje Maje Predalič.

Primož Krašovec & Marko Bauer: Trk

Kakor komedija težko tekmuje s stvarnostjo, saj je slednja vselej bolj farsična in absurdna od prve, ima podoben manjvrednostni kompleks tudi znanstvena fantastika. Če se je v času trilogije Blue Ant (2003-2010) še izumitelj cyberpunka William Gibson odpovedal zamišljanju prihodnosti, zato da bi zmo...

Sašo Slaček: Terminator - nelagodje v kapitalistični kulturi

Theodor Adorno je v Minimi Moralii trdil, da umetnost ne zmore reprezentirati fašizma oziroma še več, da je fašizem dokončno razgalil nezmožnost umetnosti, da reprezentira sodobno družbo nasploh. Razkorak med človeško izkušnjo, ki jo vsaka umetnost nagovarja, in družbeno realnostjo, ki je postala te...

Zdenko Vrdlovec: Oklepnica Potemkin

Predavanje v sklopu Kino-katedre, sodelovanja med Delavsko-punkersko univerzo in Kinoteko. Zdenko Vrdlovec je filmski kritik, publicist in avtor knjig o filmu.