Some ALT text Na današnji dan

Louis Althusser (16. 10. 1918 - 22. 10. 1990)

Objavljeno:

Louis Althusser, francoski filozof, rojen 16. oktobra 1918 v francoski Alžiriji in umrl 22. oktobra 1990 v Parizu. Althusserja doksa opredeljuje za osrednjega predstavnika tako imenovanega strukturalnega marksizma, tj. kot tistega, ki je izvedel sintezo strukturalizma ter marksizma. Kolikor v njegovem delu zaman iščemo ustreznice konceptov saussurjevske lingvistike, po drugi strani naletimo predvsem na pikre pripombe glede njegove nekritične širitve. Za razumevanje Althusserjevega dela se je prej kot k strukturalizmu potrebno usmeriti k naslednjim štirim virom: k marksizmu  (od zahodnega branja Marxa pa do praktikov, kot sta Lenin in Mao), k psihoanalizi, s poudarkom na njeni lacanovski veji, k historični epistemologiji Gastona Bachelarda ter Georgesa Canguilhema ter nazadnje k Spinozi.

Razvoj Althusserjeve misli lahko shematično razdelimo v štiri obdobja. Čas, preden Althusser postane Althusser, zaznamujejo zgodnejše sodelovanje v mladinskih katoliških gibanjih ter kasnejši vpoklic v vojsko, ki onemogoči njegov vpis na École normale supérieure, in se konča z vojnim ujetništvom po francoski kapitulaciji v drugi svetovni vojni. Ujetništvo Althusserja po eni strani radikalizira, po drugi pa ga za vse življenje poroči s psihiatrijo. Začne se ukvarjati z Marxom in Heglom ter leta 1947 pri Bachelardu doktorira z disertacijo O vsebini v misli G.W.F Hegla. Leta pozneje se pridruži francoski komunistični partiji, s katero bo Althusser do svoje smrti vzdrževal ambivalenten odnos. Poskus nasprotovanja partijskim dogmam, utemeljenih na ekonomizmuhumanizmu,bo preostanek njegove kariere hodil z roko v roki z neuspelimi poskusi, da bi se partiji priljubil in jo preobrazil od znotraj. Posledično vsa, pogosto nepotrebna sklicevanja na sveta imena komunističnega panteona, na Lenina in Maa.

Zares je Althusser postal Althusser šele z letom 1965, z izidom del Za Marxa ter Brati Kapital. Pri prvem delu gre za zbirko neodvisno pisanih spisov, v katerih avtor vzpostavi več tistih temeljnih rezov, ki bodo kasneje določali celotno njegovo filozofijo. V Za Marxa tako prvič zasledimo tezo o Marxovem prelomu s teoretskim humanizmom v letu 1845, tj. tezo o opustitvi heglovske idealistične osnove in snovanju nove materialistične dialektike. Plod tega epistemološkega reza – koncept, ki si ga Althusser sposodi od očeta historične epistemologije Gastona Bachelarda – so novi koncepti naddoločenega protislovja; kompleksne strukturne celote, artikulirane v dominanti; determiniranosti v zadnji instanci z ekonomijo… Obenem se v Za Marxa prvič pojavi definicija teorije kot prakse, tj. opredelitev teorije kot oblike produkcije, katere produkti so vednosti, ter distinkcija med realnim in spoznavnim predmetom, ki bo za seboj povlekla tudi jasno ločnico med teorijo in ideologijo. Ravno Althusserjeva teoretizacija ideologije je tisto, prek česar se bo zapisal v zgodovino filozofije.

Brati kapital za razliko od Za Marxa ni Althusserjevo samostojno delo, temveč skupek zapiskov branj Marxovega Kapitala, ki poleg Althusserjevega uvoda ter prispevka, vključuje še tekste njegovih učencev Étienna Balibarja, Pierra Machereya, Rogerja Estableta ter Jacquesa Rancièrja. Tako se z Brati kapital v javnosti prvič odkrito pokaže tisto, čemur danes pravimo althusserjevska šola marksizma. Nasploh je, ko govorimo o Althusseru, potrebno prej kot o individuumu, govoriti o šoli, saj gre pri njegovem delu prej kot za avtonomnega pisca, za učinek medsebojnega teoretskega oplajanja – bodisi javnega, bodisi vezanega na razna privatna dopisovanja – med njim in njegovimi učenci, poleg že naštetih je potrebno dodati še vsaj Alana Badiouja ter Michela Pêcheuxa. Danes njegovo dediščino vzdržujeta predvsem Balibar ter Macherey, medtem, ko sta se mu Rancière in Badiou bolj ali manj odrekla. Med novimi predstavniki althusserjevskega mišljenja pa je potrebno omeniti predvsem Warrena Montaga.  V slovenskem prostoru pa se (je) z razvojem Althusserjevih konceptov najbolj ukvarjal Rastko Močnik.

Obdobju Brati Kapital in Za Marxa sledi obdobje samokritike, vezano predvsem na novo definicijo filozofije. Če je v delih Za Marxa in Brati Kapital, Althusser filozofijo definiral kot teorijo teoretske prakse, kot teorijo o praksah v obče, se v Filozofiji in spontani filozofiji znanstvenikov iz 1967, Leninu in filozofiji iz 1968, Odgovori Johnu Lewisu iz 1972 ter Elementih samokritike iz 1974, pojavi nova opredelitev filozofije kot razrednega boja v teoriji, boja med materialističnim in idealističnim elementom. Filozofija se spoji s politiko, materialistična filozofija po Marxvem zgledu postane nadaljevanje razrednega boja proletariata, idealistična filozofija pa eden izmed mehanizmov buržoazne nadvlade. Po isti logiki epistemološki rezi v znanosti svoje pogoje možnosti najdejo v političnih umestitvah. Materialistična spontana filozofija zvezana s proletariatom znanostim koristi, idealistična jo zavezuje zunaj-znanstvenim, tj. spiritualističnim ali drugačnim ideološkim ciljem (Današnji primer takšne zunajznanstvene smotrnosti bi bila na primer izraba fizike s strani raznih new-agerskih ideologij). Tako v obdobju samokritike naletimo na ene bolj produktivnih Althusserjevih konceptov – predvsem koncept spontane filozofije (vsak znanstvenik filozofira) – po drugi strani pa je Althusser zavoljo poudarjanja razrednega značaja filozofije, prisiljen v izvedbo določenih, milo rečeno, prehitrih povezav. To, da tako filozofija kot politika zarisujeta razmejitvene črte, še ne pomeni, da sta eno in isto.

Najbolj odmevno delo iz tega obdobja pa je vsekakor esej Ideologija in ideološki aparati iz leta 1970, kjer je ideologiji pripisana materialna eksistenca v praksah/ritualih/aparatih, ki deluje prek operacije interpelacije. Če dandanes zavračamo pojmovanja ideologije kot lažne zavesti, ki jo odčara partija, ter prisegamo na ideologijo-kot-prakso, je Althusser za to mogoče najzaslužnejši.

Leta 1980 Althusserjeva dolga zgodovina slabega psihičnega zdravja, doseže vrhunec z umorom  žene. Althusser ni obsojen, temveč preostanek življenja preživi po raznih institucijah, kot javna oseba pa je tako rekoč mrtev. Njegove osebne težave so še enkrat uporabljene kot alibi za pozabo njegove filozofije. Še enkrat? Protestov maja 1968 se tako ni udeležil, ker  je bil ravno v tistem obdobju institucionaliziran. Ker se jih ni udeležil, je bila njegova misel razglašena za zgrešeno. Po njegovi smrti, leta 1990, sledijo posthumne objave del, ki jih pisal v osami in ki danes veljajo za dela poznega Althusserja. Poleg svoje avtobiografije, naslovljene Prihodnost traja večno, je potrebno poudariti predvsem njegove tekste o tako imenovanem aleatoričnem materializmu. Althusser se tako poda na področje ontologije in predstavi idejo o obstoju tako imenovanega toka materialistične filozofije, ki se na skrivaj, podtalno pretaka skozi celotno zgodovino filozofije. Njegova distinktivna poteza je primat naključja, ki mu omogoča, da v isto linijo mišljenja povzame tako mislece, s katerimi se je ukvarjal že prej – Rousseauja, Machiavellija, Hobbesa, Marxa, Spinozo – kot popolnoma nova imena – Nietzsche, Deleuze, Derrida, Heidegger, Epikur – in tako še enkrat nasprotuje uradnim linijam vednosti.

Althusser je na vsaki točki razvoja svoje misli izvajal prelome. Obdobje circa 1965 je z uvedbo koncepta naddoločenosti in deklariranim antihumanizmom predstavljalo prelom z ekonomizmom in antropologijo. Obdobje samokritike označuje revolucijo v epistemologiji in teoriji ideologije. V delih poznega Althusserja pa lahko v neki meri iščemo tisto ontologijo, tisto materialistično filozofijo, ki je prelome po njegovi lastni formuli, ves čas omogočala. Nazadnje pa, če beremo avtorje, kot je Michael Heinrich: mar ni njihovo ločevanje marksizma od moralnih vprašanj in antropologije, njihov ekskluziven fokus na družbena razmerja, ravno to, kar je počel Althusser? Mar isto ne velja za način, kako dandanes obravnavamo ideologijo, tj. da tiste, ki jo še vedno vežejo na zavest, obravnavamo s posmehom? Mar ne bi lahko rekli, da je potemtakem, če morda res ne beremo Althusserja, slednji pogosto naša spontana filozofija? Če je res tako, lahko sklenemo le, da Louis Althusser hočeš nočeš, naj se zavedamo ali ne, nikoli ni prenehal biti relevanten.

Sorodno:

Na današnji dan: Aaron Swartz (8. 11. 1986 – 11. 1. 2013)

Aaron Swartz, rojen 8. novembra 1986 in umrl 11. januarja 2013, je bil pri kljub mladosti že legenda v svetu informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Bil je eden izmed postavljalcev spletne strani Reddit, ki predstavlja mejnik na področju skupinskega zbiranja in vrednotenja informacij. Lastnoročno...

Na današnji dan: Antonio Gramsci (22. 1. 1891 – 27. 4. 1937)

Pesimizem intelekta, optimizem volje.

Antonio Gramsci, italijanski marksistični teoretik, lingvist, filozof in soustanovitelj italijanske komunistične partije (PCI), rojen 22. januarja 1891, umrl 27.4.1937. V srednješolskih letih sta Gramscija zaznamovala predvsem hitra industrializacija Sardi...

Na današnji dan: Benedict Anderson (26. 8. 1936 – 13. 12. 2015)

Benedict Anderson, eden najpomembnejših teoretikov na področju preučevanja narodov in nacionalizmov, rojen 26. avgusta 1936 in umrl 13. decembra 2015 na Indoneziji, kateri je tudi sicer posvetil izjemni delež svojega akademskega raziskovanja.

Knjiga Zamišljene skupnosti (1983, prenovljena 2004),...

Na današnji dan: Boris Kidrič – Peter (10. 4. 1912 - 11. 4. 1953)

Boris Kidrič - za partizanske tovariše Peter - prvoborec, komunist ter politični voditelj in mislec, rojen leta 1912. Umrl je, za posledicami levkemije, enainštirideset let in dan pozneje. Živel je torej kratko, a se boril dolgo in silovito, kot je ob njegovi smrti dejal Edvard Kardelj. Na pot borca...

Na današnji dan: Boris Kidrič – Peter (10. 4. 1912 – 11. 4. 1953)

Boris Kidrič, komunist, politični voditelj in mislec ter partizan, med soborci poznan pod imenom Peter. Rojen 10. aprila 1912 na Dunaju in umrl, za posledicami levkemije, enainštirideset let in dan pozneje, 11. aprila 1953 v Beogradu. Živel je torej kratko, a se boril dolgo in silovito, kot je ob nj...

Na današnji dan: Bratko Kreft (11. 2. 1905 - 17. 6. 1996)

Na današnji dan leta 1905 se je rodil dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar, režiser Bratko Kreft. Študiral je slavistiko in primerjalno književnostjo z literarno teorijo na Dunaju in v Ljubljani ter doktoriral leta 1939. V avstrijski prestolnici, kjer je občasno obiskoval tudi p...

Na današnji dan: Charles Fourier (7. 4. 1772 – 10. 10. 1837)

Charles Fourier, eden izmed najvplivnejših utopičnih socialistov, je bil rojen 7.aprila 1772 v Besanconu v Franciji v trgovski družini. Kot mladenič se je želel vpisati v šolo za vojaškega inženirja, a mu te ambicije ni uspelo uresničiti, saj je lokalna šola za inženirje sprejemala le sinove plemiče...

Na današnji dan: Demonstracije ljubljanskih žensk (21. 6. 1943)

Junija leta 1943 so prebivalke Ljubljane začele na večih lokacijah po okupiranem mestu organizirati proteste proti italjanski okupaciji in fašističnemu nasilju ter zahtevati človeško ravnanje in osvoboditev tisočih internirancev iz fašističnih taborišč ter zaporov.

Zahtevale so osnovne človekove p...

Na današnji dan: Dražgoška bitka (9. 1. 1942 – 11. 1. 1942)

Dražgoška bitka je potekala od 9. do 11. januarja 1942 med Cankarjevim bataljonom, ki je takrat štel okoli dvesto borcev, in nemškimi policijskimi silami, ki so v ofenzivni operaciji proti gorenjskim partizanom skoncentrirale med 2.500 in 3.000 mož. Po večdnevni junaški obrambi se je Cankarjev batal...

Na današnji dan: Dušan Kveder – Tomaž (9. 4. 1915 – 12. 3. 1966)

Na današnji dan leta 1915 se je v Šentjurju rodil Dušan Kveder - Tomaž, slovenski komunistični aktivist, španski borec, partizan, narodni heroj in diplomat. Večino svojega otroštva in mladosti je preživel na Ptuju. Pri rosnih 22-ih se je udeležil španske državljanske vojne, kjer se je boril na arago...

Na današnji dan: Edo Mihevc (8. 7. 1911 – 4. 6. 1985)

Na današnji dan leta 1911 se je rodil eden najpomembnejših slovenskih arhitektov in urbanistov Edo Mihevc (1911-1985), ki je s svojim delom zaznamoval arhitekturni razvoj po vojni. Med njegovimi najbolj znanimi stavbami v Ljubljani so: Metalka, Kozolec, Dom sindikatov, metalurški kompleks Litostroj...

Na današnji dan: Edvard Kardelj (27. 1. 1910 – 10. 2. 1979)

Edvard Kardelj se je rodil 27. januarja 1910 v Ljubljani. Pri 16 letih se je včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov in dve leti kasneje postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Leta 1930 je bil aretiran zaradi delovanja v takrat prepovedani KPJ in obsojen na dve leti v...

Na današnji dan: Ellen Meiksins Wood (12. 4. 1942 – 14. 1. 2016)

Ellen Meiksins Wood (12. aprila 1942 - 14. januar 2016) je ena največjih sodobnih marksistk s področja politične teorije, historične sociologije in zgodovine politične misli. Wood je avtorica številnih knjig in člankov o antični Grčiji, razvoju kapitalizma, imperializmu in nacionalni državi, ter zgo...

Na današnji dan: Émile Zola (2. 4. 1840 – 29. 9. 1902)

Émile Zola, francoski pisatelj, rojen leta 1840 v Parizu. Njegovo zgodnje otroštvo je bilo vse prej kot brezskrbno. Že pri šestih letih mu je umrl oče, večino otroštva je preživel v revščini in pomanjkanju, poleg tega pa se je soočal s ksenofobnimi izpadi svojih vrstnikov, nastrojenih proti njegovem...

Na današnji dan: Franc Rozman - Stane (27. 3. 1911 – 7. 11. 1944)

Grafika: Božidar Jakac, Komandant Stane, 1944

Franc Rozman se je rodil v revni kmečki družini iz Spodnjih Pirnič pri Ljubljani. Med obiskovanjem osnovne šole je Rozman služil kot hlapec in pastir pri bogatih kmetih, kasneje se je v Ljubljani izučil za peka, neuspešno kandidiral za sprejem v podofi...

Na današnji dan: György Lukács (13. 4. 1885 - 4. 6. 1971)

György Lukács, eden najvplivnejših marksističnih teoretikov in oče zahodnega marksizma, rojen 13. aprila 1885 v Budimpešti in umrl prav tam 4. junija leta 1971. Lukácsev prispevek je bil dejansko prelomen. Bil je prvi, ki je razrahljal rigidno, ekonomistično-svetovnonazorsko razumevanje Marxa, ki se...

Na današnji dan: Streli na trgu Haymarket in rojstvo prvega maja, 4.5.1886

Na prelomu 19. in 20. stoletja je pregovorno naporni delavnik fizičnega delavca obsegal v povprečju šest dni na teden, okoli deset ur dnevno, brez dopustov in dodatkov. Najdaljši delavniki so trajali tudi po 14 ur. Osrednjo točko delavskih bojev je tako že od najzgodnejših časov organiziranega delav...

Na današnji dan: Invazija na Irak (18. 3. 2003)

Na današnji dan pred trinajstimi leti se je začela invazija na Irak; sprožena je bila na pobudo Združenih držav Amerike (ZDA), v koaliciji pa so sodelovale še Velika Britanija (VB), Avstralija, Poljska in bojevniki kurdske Pešmerge. Do vojne je prišlo kljub ostremu nasprotovanju Francije, Nemčije, K...

Na današnji dan: Ivan Cankar (10. 5. 1876 - 11. 12. 1918)

Daj mi roko! (Pogleda njegovo roko). Za dve moji! Ta roka bo kovala svet… Ne, jaz ne bom več zboroval. Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte. Ob vaših plečih bo slovelo življenje, moja so odpovedala. Star sem in zaspan…

- Hlapci

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, pesnik, dramat...

Na današnji dan: Jack London (12. 1. 1876 – 22. 11. 1916)

12. januarja 1876 se je rodil ameriški pisatelj, novinar in aktivist Jack London, s pravim imenom John Griffith Chaney. Že za življenja je bil silno priljubljen pisatelj, spominjamo pa se ga tudi kot avtorja številnih mladinskih romanov in kratkih zgodb, kot so Beli očnjak, Klic divjine, Bele s...

Na današnji dan: John Berger (5. 11. 1926 - 2. 1. 2017)

John Berger, rojen 5. novembra 1926 in umrl 2. januarja 2017, po izobrazbi slikar, vendar bolj poznan kot publicist, novinar, dramatik, esejist, pesnik, režiser in umetnostni kritik.

Njegovo najodmevnejše delo je knjiga »Načini gledanja« (Ways of Seeing, 1972), ki je temeljila na televizijskih o...

Na današnji dan: Karel Destovnik – Kajuh (19. 12. 1922 – 22. 2. 1944)

Kajuh je eden najbolj poznanih slovenskih partizanskih pesnikov. Že pred vojno je bil aktiven komunist in je bil zaradi tega leta 1940 tudi izključen iz šole. Ob začetku vojne je bil najprej aretiran, nato pa se je priključil NOB. V partizanih je bil vodja znamenite kulturniške skupine v udarni XIV....

Na današnji dan: Komunistični manifest ob obletnici objave (21. 2. 1848)

21. februarja leta 1848 je bil v Londonu objavljen Komunistični manifest, ki sta ga spisala Karl Marx in Friedrich Engels. Manifest je v 20. stoletju postal eno izmed najširše poznanih besedil v družboslovju, njegov politični vpliv pa je legendaren. Marx in Engels sta v njem predstavila mnogo še...

Na današnji dan: Louis Adamič (23. 3. 1898 – 4. 9. 1952)

Louis Adamič (23. 3. 1898, Praproče pri Grosupljem – 4. 9. 1952, Milford, New Jersey)

Luis Adamič je bil slovenski izseljenski pisatelj, novinar, zgodovinar, predavatelj in predvsem družbeni kritik. O Adamiču, ki je pri petnajstih letih prek Francije migriral v ZDA in se skupaj z množino drugih zn...

Na današnji dan: Martin Luther King ml. (15. 1. 1929 – 4. 4. 1968)

Martin Luther King mlajši, ameriški baptistični duhovnik, črnski aktivist in borec za državljanske pravice, rojen 15. januarja leta 1929 v Atlanti, ustreljen 4. aprila leta 1968 v Memphisu. Rojen kot Michael King je svoje svetovno znano ime dobil šele pri petih letih, ko mu ga je spremenil njegov oč...

Na današnji dan: Matej Bor (14. 4. 1913 - 29. 9. 1993)

Matej Bor, eden najpomembnejših literarnih glasov partizanskih bojev, rojen 14. aprila 1913 v bližini Nove Gorice kot Vladimir Pavšič in umrl v Ljubljani, 29. septembra 1993. Ob pogostih selitvah v mladosti se je v gimnazijskih letih začel ukvarjati z literarnim ustvarjanjem, med študijem je objavlj...

Na današnji dan: Michel Foucault (15. 10. 1926 – 25. 6. 1984)

Na današnji dan, 25. junija 1984, je v Parizu umrl Michel Foucault. Ko poskušamo Foucaulta umestiti v določeno intelektualno tradicijo, ga postaviti na levo ali desno stran na politični osi, ali ko hočemo njegove spise umestiti v določeno akademsko disciplino, se soočimo s precej neprijetno zagato....

Na današnji dan: Nelson Mandela (18. 7. 1918 - 5. 12. 2013)

Nelson Mandela, prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike (JAR), ikona boja proti rasizmu, zagovornik enakih možnosti, goreč nasprotnik režimskega zatiranja in prejemnik Nobelove nagrade za mir leta 1993, rojen 18. julija 1918 v Mvezu in umrl 5. decembra 2013 v Johannesburgu. Oče naroda, kot...

Na današnji dan: Odkritje cepiva proti otroški paralizi (12. 4. 1955)

Dvanajstega aprila 1955 je Dr. Thomas Francis ml. javnosti razglasil rezultate testiranja cepiva proti otroški paralizi: “Cepivo je varno in učinkovito.” Ko se je novica širila, so izbruhnila spontana slavja, zvonili so cerkveni zvonovi, tovarne so se zaustavile, ime Dr. Jonasa Salka, izumitelja cep...

Na današnji dan: Osvoboditev Ljubljane, 9. 5. 1945

Na današnji dan leta 1945 so v Ljubljano vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske ter jo s tem osvobodili izpod nacističnega škornja.

Nekaj dni po začetku napada na Kraljevino Jugoslavijo so sile fašistične Italije dosegle Ljubljano in jo 11. aprila okupirale. A na o...

Na današnji dan: Padec Barcelone (26.1.1939)

Na današnji dan, 26. januarja leta 1939, so čete nacionalistične Španije ob zaključevanju španske državljanske vojne in pol leta pred izbruhom druge svetovne vojne vkorakale v Barcelono. Izguba Katalonije, enega najbolj industrijsko razvitih in obenem politično najbolj radikalnih predelov države, ni...

Na današnji dan: Pariška komuna (18. 3. 1871)

Na današnji dan mineva obletnica pariške komune, pojava revolucionarne oblasti delavskega razreda, ki je vzniknil med francosko-prusko vojno in trajal od 18. marca 1871 do 28. maja 1871. Gre za prvo revolucijo, ki je od spodaj navzgor in skozi konkretno prakso izvedla dva ključna koraka na poti v dr...

Na današnji dan: Rada Vranješević (25. 5. 1918 - 25. 5. 1944)

Na današnji dan, 25. maja, kasneje poznanega kot Dan mladosti, se je leta 1918 rodila, leta 1944 pa na isti dan tudi umrla predvojna aktivistka, borka v NOB in narodna herojinja Rada Vranješević. Njena zgodba je primer aktivistke, ki je svoje celotno, čeprav kratko življenje posvetila komunističnemu...

Na današnji dan: Rosa Luxemburg (5. 3. 1871 – 15. 1. 1919)

»Zdaj začeta revolucija proletariata ne more imeti nobenega drugega cilja in nobenega drugega izida kakor uresničenje socializma. Delavski razred mora težiti predvsem za tem, da dobi v svoje roke vso politično oblast v državi. Ampak politična oblast je za nas socialiste samo orodje. Namen, za kate...

Na današnji dan: Sarajevo (6. 4. 1945 in 1992)

Na današnji dan so partizani in partizanke leta 1945 osvobodili Sarajevo izpod nacističnega in fašističnega okupatorja. Ironija zgodovine je, da je v noči iz 5. na 6. april, natanko 47 let po osvoboditvi, nastopilo novo obdobje zasužnjenosti.

Ob koncu druge svetovne vojne se je šest republik (Slov...

Na današnji dan: Sigmund Freud (6. 5. 1856 – 23. 9. 1939)

Sigmund Schlomo Freud, zdravnik, nevrolog, oče psihoanalize in eden najvplivnejših mislecev prve polovice dvajsetega stoletja, rojen 6. maja 1856 v češkem Příborju, umrl 23. septembra v Hampsteadu v Veliki Britaniji. S pomočjo kliničnih študij Josepha Brauerja ter Jeana-Martina Charcota je Freud raz...

Na današnji dan: Simone de Beauvoir (9. 1. 1908 – 14. 4. 1986)

Ženska se ne rodi kot ženska, ampak ženska postane.

Simone de Beauvoir, francoska eksistencialistična filozofinja, feministka, pisateljica in politična aktivistka. Šest let pred začetkom prve svetovne vojne je bila rojena v meščansko družino, ki je v času vojne izgubila večino svojega premožen...

Na današnji dan: Srečko Kosovel (18. 3. 1904 – 26. 5. 1926)

Srečko Kosovel, pesnik, kritik in publicist, rojen 18. marca 1904 v Sežani, umrl 27. maja 1926 v Tomaju. V svojem kratkem, komaj dvaindvajsetletnem življenju, je ustvaril izjemen opus angažiranih, intimnih in otroških pesmi. Njegova konstruktivistična poezija je izšla posthumno v zbirki Integrali...

Na današnji dan: Toussaint Louverture (20. 5. 1743 - 7. 4. 1803)

Toussaint Louverture, haitijski revolucionar, rojen 20. maja 1743 in umrl 7. aprila leta 1803, v zaporu Fort de Joux v Franciji. Tam se je znašel, potem ko ga je francoska vojska, ki jo je poslal Napoleon, aretirala kot osrednjega političnega in vojaškega voditelja francoske kolonije Santo Domingo (...

Na današnji dan: Upor zapatistov (1. 1. 1994)

Dve desetletji Zapatističnega upora in razbitje mita o koncu zgodovine

Pred natanko 20 leti so staroselska majevska ljudstva iz Chiapasa na jugovzhodu Mehike v svet poslala jasno sporočilo: ¡Ya basta! - Dost je! Dovolj je pet stoletij fevdalno-kapitalističnega kolonializma, ki je staroselska ljuds...

Na današnji dan: Vladimir Iljič Uljanov - Lenin (22. 4. 1870 - 21. 1. 1924)

Vso oblast sovjetom!

Vladimir Iljič Uljanov Lenin, voditelj Sovjetske zveze, ustanovitelj III. komunistične internacionale ter vpliven teoretik in praktik marksistične analize in socialistične politike. Rojen leta 1870 v Simbirsku v carski Rusiji, umrl 21. januarja 1924 v Gorkem.

Lenin že ko...

Na današnji dan: Volilna pravica žensk v Jugoslaviji (11. 8. 1945)

Proces revolucionarne družbene spremembe je bil skupaj z narodnoosvobodilnim bojem prežet s številnimi drugimi naprednimi spremembami, ki so zakoreninile podobo socialistične Jugoslavije kot družbeno transformativnega in emancipatornega projekta.

Pomemben korak k enakopravni in solidarni družbi je...

Na današnji dan: William Morris (24. 3. 1834 - 3. 10. 1896)

Kdor želi razumeti Williama Morrisa, mora razumeti njegovo protislovnost. Uspešen podjetnik je bil zavzet socialistični agitator in organizator. Borec za zaščito arhitekturne dediščine je vedel, da je v razrednih družbah vsaka umetnost lažna, saj je "vsaka umetnost, ki je utemeljena na posebni izob...

Na današnji dan: Streli na Zaloški cesti (24.4.1920)

Na današnji dan, 24. aprila 1920, se je na Zaloški cesti v Ljubljani zbralo tri tisoč delavcev in njihovih družinskih članov, ki so v znak solidarnosti s stavkajočimi železničarji poskušali priti v središče mesta in manifestirati za delavske pravice. Pot jim je zaustavil kordon dvajsetih oboroženih...

Na današnji dan: Zofka Kveder (22. 4. 1878 – 21. 11. 1926)

Zofka Kveder, slovenska pisateljica in publicistka, rojena 22. aprila 1878 in umrla 21.11.1926. Zofko Kveder bi po kvaliteti in obsežnosti njenega opusa z lahkoto postavili ob bok drugim velikim imenom slovenskega slovstva, vendar je še vedno, kot številna druga ženska literarna imena, pogosto spreg...