Some ALT text Na današnji dan

Michel Foucault (15. 10. 1926 – 25. 6. 1984)

Objavljeno:

Na današnji dan, 25. junija 1984, je v Parizu umrl Michel Foucault. Ko poskušamo Foucaulta umestiti v določeno intelektualno tradicijo, ga postaviti na levo ali desno stran na politični osi, ali ko hočemo njegove spise umestiti v določeno akademsko disciplino, se soočimo s precej neprijetno zagato. Foucault je zaslovel v prelomnih šestdesetih letih, ko je Francijo pretresel vzpon intelektualnega gibanja, ki so ga kasneje poimenovali strukturalizem. Mnogi ga zato skupaj z Levi-Straussom, Barthesom, Althusserjem, Lacanom in še kom uvrščajo v tradicijo strukturalizma. A takim klasifikacijam se Foucault v enem izmed slovitih intervjujev iz sedemdesetih let upre, ko brez odlašanja zatrdi: »Ne vidim, kdo bi mogel biti večji anti-strukturalist, kot sem sam.« Enako silovito se je upiral temu, da bi ga umestili v tradicijo marksizma. Čeprav se je zlasti v svojem zgodnjem obdobju spogledoval z marksizmom in maoizmom, je do ključnih tematik Marxovega opusa vedno ohranjal določeno distanco. Prav tako se zdi, da velikih besed iz marksističnega besednjaka, kot sta proletariat in revolucija, nikoli ni izrekel brez kančka ironije.

Podobne težave se, kot rečeno, pojavijo, ko poskušamo Foucaultove spise postaviti v register določene akademske discipline. Foucault je največkrat označen za filozofa in/ali zgodovinarja idej. Njegov vpliv je bil morda res najbolj daljnosežen v teh dveh disciplinah. A njegovo delo vsekakor ni delo klasičnega filozofa. Če si sposodimo Deleuzovo minimalno definicijo filozofije kot produkcije konceptov, potem lahko Foucaulta, ki se v svojih spisih spretno in sistematično izogiba ustvarjanju konceptov v registru občosti – saj si za cilj raje zastavi mišljenje singularnosti –, prej označimo za antifilozofa. Prav tako Foucault ni klasičen zgodovinar. Čeprav v njegovem opusu prevladujejo izčrpne in lucidne raziskave najrazličnejših zgodovinskih dogodkov, je karseda oddaljen od konvencionalnega zgodovinopisja, ki se osredotoča na dolga zgodovinska obdobja in kontinuitete ter za nizi zgodovinskih dogodkov odkriva premočrtne procese, evolucijske tokove in ireverzibilne procese. V nasprotju s tem v Foucaultovem opusu privilegirano mesto zavzemajo singularni dogodki v obliki diskontinuitet, prelomov in rezov, za katerimi ni mogoče najti nobenega zakona ali tendence. V tem smislu je Foucault tudi antizgodovinar.

Dodatna zmeda nastopi, ko poskušamo Foucaultovo dediščino ovrednotiti v polju politike. V literaturi na to temo se namreč takoj soočimo z diametralno nasprotnimi stališči. Jameson je na primer Foucaultovo misel označil za novi konservativizem, ki perfidno naturalizira obstoječa razmerja oblasti. Sartre je ob izidu Foucaultovih Besed in reči srdito zatrjeval, da »gre za konstituiranje nove ideologije, poslednjega jezu, ki ga buržoazija še lahko postavi proti Marxu«. Marsikateri marksistični avtor je Foucaultovo utemeljitev nove »politike vednosti«, ki ne temelji več na manihejskih antagonizmih in privilegiranem političnemu subjektu, proletariatu, temveč na mnogoterju heterogenih dogodkov in izpostavljanju minimalnih razlik, označil za nedopustno regresijo. Na drugi strani je Deleuze v Foucaultovih spisih našel nastavke za politiko, ki je daljnosežnejša in celo radikalnejša od klasične, revolucionarne politike. Avtorji, kot so Virno, Negri in Lazzarato, pa so iskali stičišča med kritiko politične ekonomije in biopolitiko, ki ponujajo mišljenje novih praks upora, in s tem poskušali Foucaulta ponovno spoprijateljiti z Marxom.

Foucaultovi spisi tako delujejo nadvse zmuzljivo. Na vseh področjih se upirajo nedvoumnim umestitvam v klasične politične in teoretske registre. A morda ravno ta njihova neumestljivost in imunost proti konvencionalnim klasifikacijam kaže na to, da se v njih skriva nekaj povsem novega.

Nov horizont Foucault odpira že v svojem prvem velikem spisu, v Zgodovini norosti (1961), kjer izčrpno opisuje epizodo »velikega zapiranja« v t. i. klasični dobi 17. in 18. stoletja. Če so se v srednjem veku in renesansi norci še lahko razmeroma brezskrbno sprehajali po svetu, pa so jih v klasični dobi skupaj z berači, brezdomci, zločinci, homoseksualci in ostalimi »asocialnimi« skupinami strpali v zavetišča za gobavce. Foucault pokaže, da je bilo norce treba utišati, da bi se lahko konstituiral racionalni, znanstveni diskurz o norosti. Nereflektirana predpostavka znanosti o norosti je tako izključitev same norosti, ki se v dobi razsvetljenskega zmagoslavja razuma prvič začne kazati kot nenaravna sprijenost. Drugo prelomno točko Foucault locira v čas francoske revolucije, ko meščanska revolucija privede do »velikega osvobajanja«: ustanavljanja novih norišnic »s človeškim obrazom« in uvajanja prijaznejših in manj odkrito nasilnih obravnav norcev. A ta navidezna osvoboditev po Foucaultu privede le do univerzalizacije segregacije. Nove terapevtske metode namreč objektivirajo in znanstveno naturalizirajo norost, s tem pa le potencirajo ločnico med norostjo in »normalnostjo«.

Prav objektivacija, ki jo izvaja medicinski pogled, pa je tema naslednjega slavnega Foucaultovega spisa, Rojstva klinike (1963). Tu se Foucault osredotoči na prelom iz konca 18. in začetka 19. stoletja, ko se na ruševinah predznanstvenega »mazaštva« konstituira znanstveni medicinski diskurz. Tedaj se rodi institucija klinike in zavlada »medicinski pogled«, katerega strokovni nosilec je utelešen v zdravniku, ki je bil že v Zgodovini norosti osrednja figura normalnosti. Medicinski pogled za svoj objekt ne jemlje preprosto človeka, temveč prek anatomije konstituira nov objekt, objekt mrtvega, razduševljenega človeškega telesa. Hkrati vzpon znanstvenega medicinskega diskurza sovpade z vznikom novega administrativnega aparata, ki ni več usmerjen na posamezne paciente, temveč si za pacienta vzame kar celotno prebivalstvo. Zdravje prebivalstva je odtlej podvrženo administraciji, ki sistematično preprečuje vznike epidemij in predpisuje pravila, ki segajo vse od oskrbe otrok do oblačenja. Tudi vznik medicinske znanosti je tako po Foucaultu neločljivo prepleten z oblastjo.

V kontroverznem spisu Besede in reči (1966) se Foucault posveti prelomom na polju humanističnih znanosti. Tu uvede slavni, sicer kmalu zatem opuščeni pojem episteme, s katerim poskuša zajeti zgodovinske predpostavke, ki urejajo konfiguracije in razmerja med besedami in rečmi ter s tem postavljajo pogoje možnosti določene epistemologije. Foucault se spet osredotoči na dva preloma. Najprej obravnava diskontiniteto, ki nastopi med renesanso in klasicizmom ter uvede »klasično episteme«, ki konstituira prostor reprezentacije kot ključni mehanizem artikulacije besed in reči. Medtem ko so v renesansi besede in reči nastopale v notranjem soskladju, so se v klasični episteme besede osamosvojile od reči, hkrati pa se je vzpostavil prostor reprezentacije, v katerem je možno prehajati od besed k rečem (kot primer Foucault navaja slavni Descartesov izrek »Mislim, torej sem«). Druga diskontinuiteta nastopi s Kantovo transcendentalno filozofijo, ki prelomi s klasičnim režimom reprezentacije in s tem odpre polje nove moderne episteme, ki vzpostavi človeka kot »empirično-transcendentalno dvojnost«. Človek pri tem postane hkrati subjekt in objekt spoznanja, kar omogoči nastanek sodobnih družbenih ved, v katerih se prvič pojavi figura »Človeka«.

Naslednja pomembna Foucaultova knjiga, Arheologija vednosti (1969), je nekakšen epistemološki sklep njegovih prejšnjih treh spisov. Ob branju tega spisa nam postane jasno, zakaj je uvrščanje Foucaulta med strukturaliste, milo rečeno, napačno. Osnovna enota, ki jo v arheologiji vednosti obravnava Foucault, je izjava. Izjava ni niti gramatikalen stavek niti logična propozicija, temveč jo zaznamuje ireduktibilna singluarnost. Izjava je preprosto tisto, kar je bilo dejansko izjavljeno. Že s tem ko si Foucault za temeljni objekt raziskave izbere izjavo, nasprotuje strukturalizmu. Osnovna operacija strukturalizma je bila namreč v tem, da je v ozadju nepovezanosti in razpršenosti heterogenih izjav (ali drugih elementov), ki so neposredno dani na površini, odkrila jasno urejeno diferencialno simbolno matrico, tj. strukturo. Strukturalizem je kot inteligibilno obravnaval zgolj simbolno matrico, ki se skriva za izjavami, pri tem pa izključil dogodek, ki je kot naključje, ki ga ni mogoče umestiti v strukturo, ostal neinteligibilen. Na drugi strani pa je Foucault kot osnovni objekt analize afirmiral izjavo kot dogodek, ki je v celoti na površini, na ravni materialnosti izjavljenega. Foucault tako utemeljuje novo analizo tekstov, ki se osredotoča na površino izjav, ki se povezujejo v serije in ponavljanja ter s tem tvorijo arhive, ki jih obravnava arheolog.

Verjetno najslavnejše Foucaultovo delo je Nadzorovanje in kaznovanje (1975), ki se ukvarja z nastankom institucije zapora. Tudi ustanovitev zapora je povezana s prelomom, tokrat s prelomom v praksah kaznovanja, ki nastopi na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Pred tem so prakse kaznovanja potekale v obliki javnih spektaklov, kar je ustrezalo tedanji figuri suverena kot tistega, ki ima pravico odvzeti življenje. Institucija zapora je bila tedaj marginalna. Osrednjo vlogo zavzame šele po omenjenem prelomu, ko pride tudi do spremembe koncepcije suverenosti, ki odtlej temelji na nadzorovanju in upravljanju življenja družbenega telesa. Nova oblast anonimno disciplinira celotno prebivalstvo, ki jo zgrabi prek praks, ki so v končni instanci telesne. V okviru novega režima nadzorovanja in kaznovanja zapor postane tudi model za druge institucije, na primer za šole, vojašnice in tovarne. Po Foucaultu nov režim oblasti ne temelji več na spektakularnem razkazovanju, temveč se strukturira okrog pogleda. Nova oblast je predvsem oblast, ki zapornika in potencialno celoten družbeni prostor izpostavi pogledu in s tem omogoči, da se nad njim vzpostavi nadzor. Prav zato Foucault kot paradigmo te oblasti navede slavni Benthamov Panoptikum – model zapora, kjer so zaporniki stalno in vsepovsod izpostavljeni pogledu, ne da bi videli, kdo, če sploh kdo, jih gleda.

Naslednja slavna knjiga, Volja do vednosti (1976), ki je del Foucaultovega velikega projekta Zgodovine seksualnosti, nadaljuje z analizo oblasti, hkrati pa obravnava problem seksualnosti. Tu Foucault zavrne priljubljeno »hipotezo o represiji«, ki oblast razume predvsem kot nekaj, kar deluje tako, da prepoveduje oziroma »pritiska na nas kot sila, ki pravi ne«. Foucaultova teza pa je, da je oblast predvsem produktivna. Oblast ni negativna in se ne nanaša na že izgotovljen objekt, temveč svoj objekt šele proizvede. Volja do vednosti v tem kontekstu zavrne precej razširjeno hipotezo, da je po 17. stoletju, z vzponom meščanstva in viktorijanskega puritanizma, prišlo do represije seksualnosti, ki naj bi bila pred tem obravnavana veliko svobodneje. Foucault, nasprotno, dokazuje, da je po 17. stoletju prišlo do proliferacije diskurzov o seksualnosti. Strogo vzeto se je s temi diskurzi seksualnost šele proizvedla. Ne obstaja torej nekakšen transhistoričen objekt seksualnosti, ki bi ga vsaka družba v različnih dobah podredila drugačni obravnavi. Seksualnost, kot jo razumemo danes, je po Foucaultu izum meščanske dobe.

Medtem ko so se vse omenjene knjige osredotočale zlasti na prelome v klasični in moderni dobi, se Foucault v zadnjih dveh spisih, Uporaba ugodij in Skrb zase (1984), vrača v antiko. Foucault tu analizira mutacije v obravnavi seksualnosti od klasične Grčije, prek stoiške dobe, do vznika krščanstva. V klasični antiki je seksualnost splošno vrednotena kot pozitivna. Čeprav je bil tudi v antiki prekomeren razvrat v seksualnosti dojet kot nevarnost, tedaj ni bilo nikakršnega obče veljavnega moralnega koda o seksualnosti. To je po Foucaultu omogočilo »skrb zase«, etično subjektivnost, ki se je konstituirala s postavljanjem lastnih norm, ki so merile na etiko zdrave mere. Etika skrbi zase preživi vse do stoiške dobe. Vendar stoicizem uvede tudi novo etično dimenzijo, ki je povsem tuja antiki in bližja krščanstvu. Uvedeni so različni moralni kodi o vzajemnosti moralnih obvez, trajnosti spolnih zvez in zakonu, ki ga konstituira svoboden pristanek dveh partnerjev. A šele krščanstvo začne s svojim diskurzom o grehu, devištvu, čistosti in omejevanju spolnega življenja seksualnost na ravni občega zakona obravnavati izrazito negativno. Čeprav je marsikatero temo, ki jo najdemo v krščanskem diskurzu o seksualnosti, uveljavil že stoicizem, je šele krščanstvo uvedlo moralni kod o seksualnosti, ki ne dopušča samokonstitucije subjektivnosti prek skrbi zase, temveč se na vse ljudi nanaša kot od zunaj razodeti univerzalni zakon.

Zaradi omenjene zmuzljivosti Foucaultovih razprav se bo ob branju Foucaulta marsikdo počutil nekoliko neprijetno. A dejstvo je, da Foucualtove lucidne in obsežne raziskave ter daljnosežne in kontroverzne teze odpirajo nov teoretski register, ki ga nikakor ne moremo ignorirati, temveč se moramo z njim tako ali drugače spopasti. Z besedami Mladena Dolarja: »Četrt stoletja po njegovi smrti njegovo delo zavezuje, vtem ko vzbuja obenem veliko občudovanje in precejšnje nelagodje. Ni ga preprostega načina, kako bi lahko kdo bil Foucaultov privrženec in nadaljevalec njegove dediščine, kakor ga ni načina, da bi lahko kdorkoli njegovo delo in dediščino obšel in zanemaril.«

Sorodno:

Na današnji dan: Aaron Swartz (8. 11. 1986 – 11. 1. 2013)

Aaron Swartz, rojen 8. novembra 1986 in umrl 11. januarja 2013, je bil pri kljub mladosti že legenda v svetu informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Bil je eden izmed postavljalcev spletne strani Reddit, ki predstavlja mejnik na področju skupinskega zbiranja in vrednotenja informacij. Lastnoročno...

Na današnji dan: Antonio Gramsci (22. 1. 1891 – 27. 4. 1937)

Pesimizem intelekta, optimizem volje.

Antonio Gramsci, italijanski marksistični teoretik, lingvist, filozof in soustanovitelj italijanske komunistične partije (PCI), rojen 22. januarja 1891, umrl 27.4.1937. V srednješolskih letih sta Gramscija zaznamovala predvsem hitra industrializacija Sardi...

Na današnji dan: Benedict Anderson (26. 8. 1936 – 13. 12. 2015)

Benedict Anderson, eden najpomembnejših teoretikov na področju preučevanja narodov in nacionalizmov, rojen 26. avgusta 1936 in umrl 13. decembra 2015 na Indoneziji, kateri je tudi sicer posvetil izjemni delež svojega akademskega raziskovanja.

Knjiga Zamišljene skupnosti (1983, prenovljena 2004),...

Na današnji dan: Boris Kidrič – Peter (10. 4. 1912 - 11. 4. 1953)

Boris Kidrič - za partizanske tovariše Peter - prvoborec, komunist ter politični voditelj in mislec, rojen leta 1912. Umrl je, za posledicami levkemije, enainštirideset let in dan pozneje. Živel je torej kratko, a se boril dolgo in silovito, kot je ob njegovi smrti dejal Edvard Kardelj. Na pot borca...

Na današnji dan: Boris Kidrič – Peter (10. 4. 1912 – 11. 4. 1953)

Boris Kidrič, komunist, politični voditelj in mislec ter partizan, med soborci poznan pod imenom Peter. Rojen 10. aprila 1912 na Dunaju in umrl, za posledicami levkemije, enainštirideset let in dan pozneje, 11. aprila 1953 v Beogradu. Živel je torej kratko, a se boril dolgo in silovito, kot je ob nj...

Na današnji dan: Bratko Kreft (11. 2. 1905 - 17. 6. 1996)

Na današnji dan leta 1905 se je rodil dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar, režiser Bratko Kreft. Študiral je slavistiko in primerjalno književnostjo z literarno teorijo na Dunaju in v Ljubljani ter doktoriral leta 1939. V avstrijski prestolnici, kjer je občasno obiskoval tudi p...

Na današnji dan: Charles Fourier (7. 4. 1772 – 10. 10. 1837)

Charles Fourier, eden izmed najvplivnejših utopičnih socialistov, je bil rojen 7.aprila 1772 v Besanconu v Franciji v trgovski družini. Kot mladenič se je želel vpisati v šolo za vojaškega inženirja, a mu te ambicije ni uspelo uresničiti, saj je lokalna šola za inženirje sprejemala le sinove plemiče...

Na današnji dan: Demonstracije ljubljanskih žensk (21. 6. 1943)

Junija leta 1943 so prebivalke Ljubljane začele na večih lokacijah po okupiranem mestu organizirati proteste proti italjanski okupaciji in fašističnemu nasilju ter zahtevati človeško ravnanje in osvoboditev tisočih internirancev iz fašističnih taborišč ter zaporov.

Zahtevale so osnovne človekove p...

Na današnji dan: Dražgoška bitka (9. 1. 1942 – 11. 1. 1942)

Dražgoška bitka je potekala od 9. do 11. januarja 1942 med Cankarjevim bataljonom, ki je takrat štel okoli dvesto borcev, in nemškimi policijskimi silami, ki so v ofenzivni operaciji proti gorenjskim partizanom skoncentrirale med 2.500 in 3.000 mož. Po večdnevni junaški obrambi se je Cankarjev batal...

Na današnji dan: Dušan Kveder – Tomaž (9. 4. 1915 – 12. 3. 1966)

Na današnji dan leta 1915 se je v Šentjurju rodil Dušan Kveder - Tomaž, slovenski komunistični aktivist, španski borec, partizan, narodni heroj in diplomat. Večino svojega otroštva in mladosti je preživel na Ptuju. Pri rosnih 22-ih se je udeležil španske državljanske vojne, kjer se je boril na arago...

Na današnji dan: Edo Mihevc (8. 7. 1911 – 4. 6. 1985)

Na današnji dan leta 1911 se je rodil eden najpomembnejših slovenskih arhitektov in urbanistov Edo Mihevc (1911-1985), ki je s svojim delom zaznamoval arhitekturni razvoj po vojni. Med njegovimi najbolj znanimi stavbami v Ljubljani so: Metalka, Kozolec, Dom sindikatov, metalurški kompleks Litostroj...

Na današnji dan: Edvard Kardelj (27. 1. 1910 – 10. 2. 1979)

Edvard Kardelj se je rodil 27. januarja 1910 v Ljubljani. Pri 16 letih se je včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov in dve leti kasneje postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Leta 1930 je bil aretiran zaradi delovanja v takrat prepovedani KPJ in obsojen na dve leti v...

Na današnji dan: Ellen Meiksins Wood (12. 4. 1942 – 14. 1. 2016)

Ellen Meiksins Wood (12. aprila 1942 - 14. januar 2016) je ena največjih sodobnih marksistk s področja politične teorije, historične sociologije in zgodovine politične misli. Wood je avtorica številnih knjig in člankov o antični Grčiji, razvoju kapitalizma, imperializmu in nacionalni državi, ter zgo...

Na današnji dan: Émile Zola (2. 4. 1840 – 29. 9. 1902)

Émile Zola, francoski pisatelj, rojen leta 1840 v Parizu. Njegovo zgodnje otroštvo je bilo vse prej kot brezskrbno. Že pri šestih letih mu je umrl oče, večino otroštva je preživel v revščini in pomanjkanju, poleg tega pa se je soočal s ksenofobnimi izpadi svojih vrstnikov, nastrojenih proti njegovem...

Na današnji dan: Franc Rozman - Stane (27. 3. 1911 – 7. 11. 1944)

Grafika: Božidar Jakac, Komandant Stane, 1944

Franc Rozman se je rodil v revni kmečki družini iz Spodnjih Pirnič pri Ljubljani. Med obiskovanjem osnovne šole je Rozman služil kot hlapec in pastir pri bogatih kmetih, kasneje se je v Ljubljani izučil za peka, neuspešno kandidiral za sprejem v podofi...

Na današnji dan: György Lukács (13. 4. 1885 - 4. 6. 1971)

György Lukács, eden najvplivnejših marksističnih teoretikov in oče zahodnega marksizma, rojen 13. aprila 1885 v Budimpešti in umrl prav tam 4. junija leta 1971. Lukácsev prispevek je bil dejansko prelomen. Bil je prvi, ki je razrahljal rigidno, ekonomistično-svetovnonazorsko razumevanje Marxa, ki se...

Na današnji dan: Streli na trgu Haymarket in rojstvo prvega maja, 4.5.1886

Na prelomu 19. in 20. stoletja je pregovorno naporni delavnik fizičnega delavca obsegal v povprečju šest dni na teden, okoli deset ur dnevno, brez dopustov in dodatkov. Najdaljši delavniki so trajali tudi po 14 ur. Osrednjo točko delavskih bojev je tako že od najzgodnejših časov organiziranega delav...

Na današnji dan: Invazija na Irak (18. 3. 2003)

Na današnji dan pred trinajstimi leti se je začela invazija na Irak; sprožena je bila na pobudo Združenih držav Amerike (ZDA), v koaliciji pa so sodelovale še Velika Britanija (VB), Avstralija, Poljska in bojevniki kurdske Pešmerge. Do vojne je prišlo kljub ostremu nasprotovanju Francije, Nemčije, K...

Na današnji dan: Ivan Cankar (10. 5. 1876 - 11. 12. 1918)

Daj mi roko! (Pogleda njegovo roko). Za dve moji! Ta roka bo kovala svet… Ne, jaz ne bom več zboroval. Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte. Ob vaših plečih bo slovelo življenje, moja so odpovedala. Star sem in zaspan…

- Hlapci

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, pesnik, dramat...

Na današnji dan: Jack London (12. 1. 1876 – 22. 11. 1916)

12. januarja 1876 se je rodil ameriški pisatelj, novinar in aktivist Jack London, s pravim imenom John Griffith Chaney. Že za življenja je bil silno priljubljen pisatelj, spominjamo pa se ga tudi kot avtorja številnih mladinskih romanov in kratkih zgodb, kot so Beli očnjak, Klic divjine, Bele s...

Na današnji dan: John Berger (5. 11. 1926 - 2. 1. 2017)

John Berger, rojen 5. novembra 1926 in umrl 2. januarja 2017, po izobrazbi slikar, vendar bolj poznan kot publicist, novinar, dramatik, esejist, pesnik, režiser in umetnostni kritik.

Njegovo najodmevnejše delo je knjiga »Načini gledanja« (Ways of Seeing, 1972), ki je temeljila na televizijskih o...

Na današnji dan: Karel Destovnik – Kajuh (19. 12. 1922 – 22. 2. 1944)

Kajuh je eden najbolj poznanih slovenskih partizanskih pesnikov. Že pred vojno je bil aktiven komunist in je bil zaradi tega leta 1940 tudi izključen iz šole. Ob začetku vojne je bil najprej aretiran, nato pa se je priključil NOB. V partizanih je bil vodja znamenite kulturniške skupine v udarni XIV....

Na današnji dan: Komunistični manifest ob obletnici objave (21. 2. 1848)

21. februarja leta 1848 je bil v Londonu objavljen Komunistični manifest, ki sta ga spisala Karl Marx in Friedrich Engels. Manifest je v 20. stoletju postal eno izmed najširše poznanih besedil v družboslovju, njegov politični vpliv pa je legendaren. Marx in Engels sta v njem predstavila mnogo še...

Na današnji dan: Louis Adamič (23. 3. 1898 – 4. 9. 1952)

Louis Adamič (23. 3. 1898, Praproče pri Grosupljem – 4. 9. 1952, Milford, New Jersey)

Luis Adamič je bil slovenski izseljenski pisatelj, novinar, zgodovinar, predavatelj in predvsem družbeni kritik. O Adamiču, ki je pri petnajstih letih prek Francije migriral v ZDA in se skupaj z množino drugih zn...

Na današnji dan: Louis Althusser (16. 10. 1918 - 22. 10. 1990)

Louis Althusser, francoski filozof, rojen 16. oktobra 1918 v francoski Alžiriji in umrl 22. oktobra 1990 v Parizu. Althusserja doksa opredeljuje za osrednjega predstavnika tako imenovanega strukturalnega marksizma, tj. kot tistega, ki je izvedel sintezo strukturalizma ter marksizma. Kolikor v nj...

Na današnji dan: Martin Luther King ml. (15. 1. 1929 – 4. 4. 1968)

Martin Luther King mlajši, ameriški baptistični duhovnik, črnski aktivist in borec za državljanske pravice, rojen 15. januarja leta 1929 v Atlanti, ustreljen 4. aprila leta 1968 v Memphisu. Rojen kot Michael King je svoje svetovno znano ime dobil šele pri petih letih, ko mu ga je spremenil njegov oč...

Na današnji dan: Matej Bor (14. 4. 1913 - 29. 9. 1993)

Matej Bor, eden najpomembnejših literarnih glasov partizanskih bojev, rojen 14. aprila 1913 v bližini Nove Gorice kot Vladimir Pavšič in umrl v Ljubljani, 29. septembra 1993. Ob pogostih selitvah v mladosti se je v gimnazijskih letih začel ukvarjati z literarnim ustvarjanjem, med študijem je objavlj...

Na današnji dan: Nelson Mandela (18. 7. 1918 - 5. 12. 2013)

Nelson Mandela, prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike (JAR), ikona boja proti rasizmu, zagovornik enakih možnosti, goreč nasprotnik režimskega zatiranja in prejemnik Nobelove nagrade za mir leta 1993, rojen 18. julija 1918 v Mvezu in umrl 5. decembra 2013 v Johannesburgu. Oče naroda, kot...

Na današnji dan: Odkritje cepiva proti otroški paralizi (12. 4. 1955)

Dvanajstega aprila 1955 je Dr. Thomas Francis ml. javnosti razglasil rezultate testiranja cepiva proti otroški paralizi: “Cepivo je varno in učinkovito.” Ko se je novica širila, so izbruhnila spontana slavja, zvonili so cerkveni zvonovi, tovarne so se zaustavile, ime Dr. Jonasa Salka, izumitelja cep...

Na današnji dan: Osvoboditev Ljubljane, 9. 5. 1945

Na današnji dan leta 1945 so v Ljubljano vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske ter jo s tem osvobodili izpod nacističnega škornja.

Nekaj dni po začetku napada na Kraljevino Jugoslavijo so sile fašistične Italije dosegle Ljubljano in jo 11. aprila okupirale. A na o...

Na današnji dan: Padec Barcelone (26.1.1939)

Na današnji dan, 26. januarja leta 1939, so čete nacionalistične Španije ob zaključevanju španske državljanske vojne in pol leta pred izbruhom druge svetovne vojne vkorakale v Barcelono. Izguba Katalonije, enega najbolj industrijsko razvitih in obenem politično najbolj radikalnih predelov države, ni...

Na današnji dan: Pariška komuna (18. 3. 1871)

Na današnji dan mineva obletnica pariške komune, pojava revolucionarne oblasti delavskega razreda, ki je vzniknil med francosko-prusko vojno in trajal od 18. marca 1871 do 28. maja 1871. Gre za prvo revolucijo, ki je od spodaj navzgor in skozi konkretno prakso izvedla dva ključna koraka na poti v dr...

Na današnji dan: Rada Vranješević (25. 5. 1918 - 25. 5. 1944)

Na današnji dan, 25. maja, kasneje poznanega kot Dan mladosti, se je leta 1918 rodila, leta 1944 pa na isti dan tudi umrla predvojna aktivistka, borka v NOB in narodna herojinja Rada Vranješević. Njena zgodba je primer aktivistke, ki je svoje celotno, čeprav kratko življenje posvetila komunističnemu...

Na današnji dan: Rosa Luxemburg (5. 3. 1871 – 15. 1. 1919)

»Zdaj začeta revolucija proletariata ne more imeti nobenega drugega cilja in nobenega drugega izida kakor uresničenje socializma. Delavski razred mora težiti predvsem za tem, da dobi v svoje roke vso politično oblast v državi. Ampak politična oblast je za nas socialiste samo orodje. Namen, za kate...

Na današnji dan: Sarajevo (6. 4. 1945 in 1992)

Na današnji dan so partizani in partizanke leta 1945 osvobodili Sarajevo izpod nacističnega in fašističnega okupatorja. Ironija zgodovine je, da je v noči iz 5. na 6. april, natanko 47 let po osvoboditvi, nastopilo novo obdobje zasužnjenosti.

Ob koncu druge svetovne vojne se je šest republik (Slov...

Na današnji dan: Sigmund Freud (6. 5. 1856 – 23. 9. 1939)

Sigmund Schlomo Freud, zdravnik, nevrolog, oče psihoanalize in eden najvplivnejših mislecev prve polovice dvajsetega stoletja, rojen 6. maja 1856 v češkem Příborju, umrl 23. septembra v Hampsteadu v Veliki Britaniji. S pomočjo kliničnih študij Josepha Brauerja ter Jeana-Martina Charcota je Freud raz...

Na današnji dan: Simone de Beauvoir (9. 1. 1908 – 14. 4. 1986)

Ženska se ne rodi kot ženska, ampak ženska postane.

Simone de Beauvoir, francoska eksistencialistična filozofinja, feministka, pisateljica in politična aktivistka. Šest let pred začetkom prve svetovne vojne je bila rojena v meščansko družino, ki je v času vojne izgubila večino svojega premožen...

Na današnji dan: Srečko Kosovel (18. 3. 1904 – 26. 5. 1926)

Srečko Kosovel, pesnik, kritik in publicist, rojen 18. marca 1904 v Sežani, umrl 27. maja 1926 v Tomaju. V svojem kratkem, komaj dvaindvajsetletnem življenju, je ustvaril izjemen opus angažiranih, intimnih in otroških pesmi. Njegova konstruktivistična poezija je izšla posthumno v zbirki Integrali...

Na današnji dan: Toussaint Louverture (20. 5. 1743 - 7. 4. 1803)

Toussaint Louverture, haitijski revolucionar, rojen 20. maja 1743 in umrl 7. aprila leta 1803, v zaporu Fort de Joux v Franciji. Tam se je znašel, potem ko ga je francoska vojska, ki jo je poslal Napoleon, aretirala kot osrednjega političnega in vojaškega voditelja francoske kolonije Santo Domingo (...

Na današnji dan: Upor zapatistov (1. 1. 1994)

Dve desetletji Zapatističnega upora in razbitje mita o koncu zgodovine

Pred natanko 20 leti so staroselska majevska ljudstva iz Chiapasa na jugovzhodu Mehike v svet poslala jasno sporočilo: ¡Ya basta! - Dost je! Dovolj je pet stoletij fevdalno-kapitalističnega kolonializma, ki je staroselska ljuds...

Na današnji dan: Vladimir Iljič Uljanov - Lenin (22. 4. 1870 - 21. 1. 1924)

Vso oblast sovjetom!

Vladimir Iljič Uljanov Lenin, voditelj Sovjetske zveze, ustanovitelj III. komunistične internacionale ter vpliven teoretik in praktik marksistične analize in socialistične politike. Rojen leta 1870 v Simbirsku v carski Rusiji, umrl 21. januarja 1924 v Gorkem.

Lenin že ko...

Na današnji dan: Volilna pravica žensk v Jugoslaviji (11. 8. 1945)

Proces revolucionarne družbene spremembe je bil skupaj z narodnoosvobodilnim bojem prežet s številnimi drugimi naprednimi spremembami, ki so zakoreninile podobo socialistične Jugoslavije kot družbeno transformativnega in emancipatornega projekta.

Pomemben korak k enakopravni in solidarni družbi je...

Na današnji dan: William Morris (24. 3. 1834 - 3. 10. 1896)

Kdor želi razumeti Williama Morrisa, mora razumeti njegovo protislovnost. Uspešen podjetnik je bil zavzet socialistični agitator in organizator. Borec za zaščito arhitekturne dediščine je vedel, da je v razrednih družbah vsaka umetnost lažna, saj je "vsaka umetnost, ki je utemeljena na posebni izob...

Na današnji dan: Streli na Zaloški cesti (24.4.1920)

Na današnji dan, 24. aprila 1920, se je na Zaloški cesti v Ljubljani zbralo tri tisoč delavcev in njihovih družinskih članov, ki so v znak solidarnosti s stavkajočimi železničarji poskušali priti v središče mesta in manifestirati za delavske pravice. Pot jim je zaustavil kordon dvajsetih oboroženih...

Na današnji dan: Zofka Kveder (22. 4. 1878 – 21. 11. 1926)

Zofka Kveder, slovenska pisateljica in publicistka, rojena 22. aprila 1878 in umrla 21.11.1926. Zofko Kveder bi po kvaliteti in obsežnosti njenega opusa z lahkoto postavili ob bok drugim velikim imenom slovenskega slovstva, vendar je še vedno, kot številna druga ženska literarna imena, pogosto spreg...