Some ALT text

Božo Repe - Evropske integracije, revizija zgodovine in novi protifašizem

Objavljeno:

Evropska unija je (oziroma naj bi bil) projekt zagotavljanja miru, pravičnosti in solidarnosti na evropski celini. A že na samem začetku tesnejše integracije (v času prehoda Evropske skupnosti v Evropsko unijo) ji ni uspelo preprečiti vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Problemi EU so kompleksni in večplastni. Gre za projekt, ki je bil narejen politično in od zgoraj. Sistem njenih institucij in načina odločanja je zapleten, počasen, tudi protisloven, po načinu funkcioniranja vsaj dvotiren in s tem presenetljivo podoben jugoslovanskemu, ki je imel dvojno strukturo: državno in samoupravno. Pod vplivom prevladujočega konservativnega političnega pola in ameriškega neoliberalizma EU po tihem, a radikalno opušča koncept socialne države. V zadnjih dveh desetletjih se je EU politično občutno preselila na desno: tisto, kar je bila nekoč skrajna desnica, je zdaj »sredina«. Vse bolj jo obvladuje populizem. Nima izdelane migracijske politike, čeprav je zaradi staranja prebivalstva od tega odvisna njena prihodnost. Evroskepticizem je močnejši kakor želja po integraciji. Ima različne korenine – od ekonomskih do rasnih. En del tiči v prepričanju, da so Evropo in posamezne nacionalne države preplavili tujci in da je Evropo treba »očistiti«, drugi del pa v prepričanju, da bi vsaka tesnejša oblika integracije posegla v pravice nacionalnih držav, pri čemer naj bi bila nacionalna država v Evropi sveta kakor devica Marija, po kateri je prevzela simbole na zastavi. Mnoge nacionalne države so zaradi sebičnih razlogov do EU zadržane in jo jemljejo zelo samopostrežno.

Eden temeljnih problemov Evrope je vprašanje identitete. Od tod tudi izvirajo težave s prazniki in simboli. Del teh problemov izvira iz zgodovine. Evropa je polna predsodkov, njen odnos na primer do Turčije in islama je podoben tistemu iz časov Karla V. in turških vpadov, zato ni čudno, da Karla tako zelo slavi. Najbolj ambivalenten pa je odnos Evrope do druge svetovne vojne. Po širitvi EU z vzhodnoevropskimi državami je prišlo do revizije zgodovine, ki ni povezana zgolj z novimi spoznanji zgodovinopisja. Povojno evropsko (in svetovno) ureditev so ukrojili zmagovalci in vsaj v glavni usmeritvi je temeljila na protifašizmu. Evropska skupnost se je na politični ravni začela graditi s francosko-nemškim premagovanjem razlik. Del tega je bila tudi denacifikacija v Nemčiji (ne pa tudi v Italiji, ki pa je bila kljub temu pod strogim zavezniškim nadzorom). Dokler je obstajala taka formula, je še šlo, danes, v razširjeni Evropi, pa so z novimi članicami prišle tudi nove travme, povezane z njihovim ravnanjem med vojno (kolaboracija, lokalne različice fašizma) in s koncem druge svetovne vojne (osvoboditev ali nova okupacija s strani SZ, povojni obračuni). Nove članice so svoje interne probleme pri vrednotenju preteklosti poskušale in še poskušajo razširiti na celotno EU (resolucije o totalitarnih režimih, posamične razsodbe evropskega sodišča v zvezi z dogajanjem med drugo svetovno vojno) in na ta način znotraj lastnih držav legitimizirati svoj pogled na zgodovino. Slovenija pri tem ni izjema.

Zastavlja se vprašanje, ali je zmaga protifašistične koalicije še zmerom politični temelj za povojno združevanje ali pa jo je širitev po koncu bipolarne delitve sveta potisnila na obrobje. Druga svetovna vojna je bila kompleksen pojav, zavezništva ter predvsem položaj posameznih narodov in družbenih skupin pa tako raznovrstna in s tako različnim koncem, da jih je, kot kaže, nemogoče dati na skupni imenovalec in s tem graditi skupno identiteto. To niti ne bi bil problem, če se ne bi EU znova soočala z avtoritarnimi praksami in voditelji (prej Haider v Avstriji, zdaj Orban na Madžarskem, Janša v Sloveniji) in z naraščanjem fašizma v mnogih državah. Od tod pobude za obuditev protifašizma in prizadevanja, da bi protifašizem uvrstili med vrednote v današnjih razmerah.

Božo Repe je redni profesor sodobne zgodovine na FF, publicist in član sveta revije Borec.

Sorodno:

Andreja Živković - Kriza evroobmočja in kriza levih alternativ

Predavanje bo obravnavalo naravo trenutne krize evroobmočja in krizo političnih alternativ. Vzpon nove levice v Grčiji in Franciji je kot artikulacija ljudske želje po enotnosti v boju proti varčevanju zgodovinski korak na poti k oblikovanju leve politične alternative proti neoliberalni diktaturi Ev...

Igor Vuksanović - Ustava in ideologija

Predavatelj se bo lotil analize slovenske ustave (tako veljavne ustave kakor predlaganih sprememb) ter deloma tudi ustanovnih aktov Evropske unije, da bi odgovoril na vprašanje, ali so slovenski in evropski ustavni akti politično nevtralni ali pa odsevajo natančno določeno (neoliberalno) politično i...

Joachim Becker - Preobrazbe in krize EU

EU trenutno preživlja najresnejšo krizo v svoji zgodovini. A ta kriza ni prva kriza EU. Velike ekonomske krize so dosedaj vedno pomenile tudi spremembo smeri evropske integracije. Na nek način je bila ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti (EGS) zapoznel odziv na krizo v tridesetih, ki je vodila...

John Grahl - Kriza evroobmočja in konec socialne Evrope

Walter Bagehot je v znani študiji The English Constitution izpostavil razliko med ceremonialnim in dejanskim delom angleške politične ureditve: monarhija je le parada, medtem ko imata dejansko moč vlada in parlament. Če enako razlikovanje uporabimo na primeru Evropske unije, nam to lahko pojasni raz...

Marko Kržan - Skica aktualnega družbeno-ekonomskega stanja v Sloveniji

Ta četrtek bo predavanje namenjeno refleksiji aktualnega družbeno-ekonomskega stanja v Sloveniji. Predaval bo doktorski študent sociologije Marko Kržan, ki bo predstavil specifike slovenske krize, analiziral ukrepe aktualne vlade in podal izhodišča za možne alternativne rešitve. Izhajal bo iz svojih...

Michael Roberts - Kriza območja evra je kriza kapitalizma

Kriza evroobmočja ni kriza evra, temveč kriza kapitalizma. Kapitalizem je doživel upad svetovne gospodarske dejavnosti nezaslišanih razsežnosti, ki ga prevladujoča ekonomska veda ni znala napovedati, ga ne zna razložiti, hkrati pa ne ponuja ustreznih ukrepov za reševanje nastalega položaja. Zaradi t...

Mislav Žitko - Rekonstitucija centralnega bančništva in socializacija bank

Tekom sedanje krize so posamezne države EU večkrat nacionalizirale banke, da bi jih rešile pred propadom. A kamlu se je pokazalo, da, vsaj s stališča tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela (odpuščeni delavci, javni uslužbenci, uporabniki socialnih storitev), zgolj nacionalizacija bank ni rešitev,...

Primož Krašovec - Zgodovinska in aktualna protislovja evropske ideologije

Osnovna ideologija medijsko-politične ritem sekcije, ki je dajala tempo slovenskemu približevanju in vstopanju v EU, je bila prezir do vsega, kar je bilo označeno kot balkansko: kolektivizem, zaprtost, nestrpnost, nasilnost, odvisnost od države, odsotnost zdrave podjetniške pobude … Po drugi strani...

Riccardo Bellofiore - Paradigmatska izjema. Italija v svetovni in evropski krizi

Evropa je zajeta v družbeno-ekonomski vihar. Čeprav ima kriza iz leta 2008 izvore drugod, bi lahko evropska dinamika Veliko recesijo zdaj razmahnila še v Veliko depresijo. V okviru tovrstne dinamike je poglavitni dejavnik napačna zasnova »enotne valute« skupaj z neomerkantilističnim ločevanjem med »...

Rok Kogej - Kritika keynesovske skromnosti

Trenutna dvojna kriza svetovnega kapitalizma in evropskih integracij je spodbudila predloge za njeno razrešitev, ki prihajajo z obeh strani političnega spektra. Na levici imamo dve vrsti takšnih predlogov. Prvi, običajno marksistični, se namenjajo obstoječi politični in ekonomski sistem zamenjati s...

Tibor Rutar - Združenje svobodnih ljudi proti kapitalistični tiraniji stvari

Zgodovina t. i. »realno obstoječih socializmov« iz prejšnjega stoletja – predvsem tistih, v katerih delovanja kapitalističnih zakonov akumulacije in alokacije surovin niso zanikali niti režimski ideologi – nas streznitveno opozarja, da si moramo ponovno prilastiti Marxovo ločnico med kapitalizmom in...

Viljem Merhar - Reševanje krize kapitalizma kot sistema

Reševati je treba krizo kapitalizma kot sistema ne pa zgolj njene pojavne oblike.

Teze:

– Sedanja finančno-gospodarska kriza je repriza velike gospodarske krize iz let 1929–1933, ki je zaostrila krizo kapitalizma kot sistema.

– Reševati je treba krizo kapitalizma kot sistema, ne pa zgolj njene...