Some ALT text

Sašo Furlan - Kriza evroobmočja v kontekstu globalne krize kapitalističnega produkcijskega načina

Objavljeno:

Pripoved o krizi evroobmočja se običajno začne v letu 2009, ko je v Grčiji prišlo do dolžniške krize, ki se je izrazila v visoki stopnji javnega dolga. Tedaj je eskalacija javnofinančnih primanjkljajev sprva vodila do izjemnega upada bonitetnih ocen grške države, kar je pripeljalo do hitre rasti donosov na grške državne obveznice in naposled povzročilo prekinitev dostopa Grčije do mednarodnih finančnih trgov. V podobnih težavah sta se kaj kmalu znašli tudi Portugalska in Španija, kasneje pa še Irska in Italija. Visoke ali hitro rastoče stopnje javnega dolga omenjenih držav so bile v najpogostejših, t.j. publicističnih ali »strokovnih« interpretacijah diagnosticirane kot poglavitni vzrok trenutne krize, ki je ogrozila sam obstoj evroobmočja in EU. V nasprotju s tovrstnimi zgodbami bomo skušali pokazati, da je problem javnega dolga v perifernih evrskih državah le posledica in ne vzrok krize evroobmočja. Krizo evroobmočja bomo namreč interpretirali kot dvojno krizo: ključna vzroka zanjo je mogoče najti v padcu profitne mere na eni strani in v neizravnani plačilni bilanci na drugi.

Težave evropskih gospodarstev, ki izhajajo iz padca profitne mere, presegajo geografski in instititucionalni okvir evroobmočja in EU. So namreč posledica strukturnih težav samega kapitalističnega načina produkcije, zaradi katerih vse razvite kapitalistične države že od sedemdesetih let naprej pesti relativna stagnacija, medtem ko so težave, ki izhajajo iz neizravnane plačilne bilance, v veliki meri inherentne samemu institucionalnemu političnemu in ekonomskemu ustroju EU in evroobmočja. Analizo vzrokov krize bomo zato začeli v sedemdesetih letih, ki so bila nemirno obdobje številnih kriz in zastoja dolgoletnega povojnega razcveta gospodarstev ZDA in Evrope. Nato se bomo posvetili ključnim strategijam spopadanja hegemonih gospodarstev Evrope s krizo profitabilnosti, ki je bila v ozadju krize v sedemdesetih letih. Med temi je bila za usodo evropskega gospodarstva odločilna zlasti na restriktivni fiskalni in monetarni politiki osnovana neo-merkantilistična strategija Nemčije, ki se je uveljavila v osemdesetih letih in ki je bila v devetdesetih letih institucionalizirana v EU in evroobmočju. Iz problemov, ki izhajajo iz padca profitabilnosti in ki kljub strategijam za njihovo preseganje v Evropi niso bili odpravljeni vse do danes, in iz problemov, ki izhajajo iz neizravnane plačilne bilance in ki so posledica prav teh strategij, bomo tako skušali izluščiti ključne vzroke trenutne krize, ki se je v evroobmočju manifestirala v obliki dolžniške krize perifernih držav.

Sašo Furlan je dodiplomski študent politologije na Fakulteti za družbene vede in član programskega odbora Delavsko-punkerske univerze.

Sorodno:

Andreja Živković - Kriza evroobmočja in kriza levih alternativ

Predavanje bo obravnavalo naravo trenutne krize evroobmočja in krizo političnih alternativ. Vzpon nove levice v Grčiji in Franciji je kot artikulacija ljudske želje po enotnosti v boju proti varčevanju zgodovinski korak na poti k oblikovanju leve politične alternative proti neoliberalni diktaturi Ev...

Božo Repe - Evropske integracije, revizija zgodovine in novi protifašizem

Evropska unija je (oziroma naj bi bil) projekt zagotavljanja miru, pravičnosti in solidarnosti na evropski celini. A že na samem začetku tesnejše integracije (v času prehoda Evropske skupnosti v Evropsko unijo) ji ni uspelo preprečiti vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Problemi EU so kompleksni...

Igor Vuksanović - Ustava in ideologija

Predavatelj se bo lotil analize slovenske ustave (tako veljavne ustave kakor predlaganih sprememb) ter deloma tudi ustanovnih aktov Evropske unije, da bi odgovoril na vprašanje, ali so slovenski in evropski ustavni akti politično nevtralni ali pa odsevajo natančno določeno (neoliberalno) politično i...

Joachim Becker - Preobrazbe in krize EU

EU trenutno preživlja najresnejšo krizo v svoji zgodovini. A ta kriza ni prva kriza EU. Velike ekonomske krize so dosedaj vedno pomenile tudi spremembo smeri evropske integracije. Na nek način je bila ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti (EGS) zapoznel odziv na krizo v tridesetih, ki je vodila...

John Grahl - Kriza evroobmočja in konec socialne Evrope

Walter Bagehot je v znani študiji The English Constitution izpostavil razliko med ceremonialnim in dejanskim delom angleške politične ureditve: monarhija je le parada, medtem ko imata dejansko moč vlada in parlament. Če enako razlikovanje uporabimo na primeru Evropske unije, nam to lahko pojasni raz...

Marko Kržan - Skica aktualnega družbeno-ekonomskega stanja v Sloveniji

Ta četrtek bo predavanje namenjeno refleksiji aktualnega družbeno-ekonomskega stanja v Sloveniji. Predaval bo doktorski študent sociologije Marko Kržan, ki bo predstavil specifike slovenske krize, analiziral ukrepe aktualne vlade in podal izhodišča za možne alternativne rešitve. Izhajal bo iz svojih...

Michael Roberts - Kriza območja evra je kriza kapitalizma

Kriza evroobmočja ni kriza evra, temveč kriza kapitalizma. Kapitalizem je doživel upad svetovne gospodarske dejavnosti nezaslišanih razsežnosti, ki ga prevladujoča ekonomska veda ni znala napovedati, ga ne zna razložiti, hkrati pa ne ponuja ustreznih ukrepov za reševanje nastalega položaja. Zaradi t...

Mislav Žitko - Rekonstitucija centralnega bančništva in socializacija bank

Tekom sedanje krize so posamezne države EU večkrat nacionalizirale banke, da bi jih rešile pred propadom. A kamlu se je pokazalo, da, vsaj s stališča tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela (odpuščeni delavci, javni uslužbenci, uporabniki socialnih storitev), zgolj nacionalizacija bank ni rešitev,...

Primož Krašovec - Zgodovinska in aktualna protislovja evropske ideologije

Osnovna ideologija medijsko-politične ritem sekcije, ki je dajala tempo slovenskemu približevanju in vstopanju v EU, je bila prezir do vsega, kar je bilo označeno kot balkansko: kolektivizem, zaprtost, nestrpnost, nasilnost, odvisnost od države, odsotnost zdrave podjetniške pobude … Po drugi strani...

Riccardo Bellofiore - Paradigmatska izjema. Italija v svetovni in evropski krizi

Evropa je zajeta v družbeno-ekonomski vihar. Čeprav ima kriza iz leta 2008 izvore drugod, bi lahko evropska dinamika Veliko recesijo zdaj razmahnila še v Veliko depresijo. V okviru tovrstne dinamike je poglavitni dejavnik napačna zasnova »enotne valute« skupaj z neomerkantilističnim ločevanjem med »...

Rok Kogej - Kritika keynesovske skromnosti

Trenutna dvojna kriza svetovnega kapitalizma in evropskih integracij je spodbudila predloge za njeno razrešitev, ki prihajajo z obeh strani političnega spektra. Na levici imamo dve vrsti takšnih predlogov. Prvi, običajno marksistični, se namenjajo obstoječi politični in ekonomski sistem zamenjati s...

Tibor Rutar - Združenje svobodnih ljudi proti kapitalistični tiraniji stvari

Zgodovina t. i. »realno obstoječih socializmov« iz prejšnjega stoletja – predvsem tistih, v katerih delovanja kapitalističnih zakonov akumulacije in alokacije surovin niso zanikali niti režimski ideologi – nas streznitveno opozarja, da si moramo ponovno prilastiti Marxovo ločnico med kapitalizmom in...

Viljem Merhar - Reševanje krize kapitalizma kot sistema

Reševati je treba krizo kapitalizma kot sistema ne pa zgolj njene pojavne oblike.

Teze:

– Sedanja finančno-gospodarska kriza je repriza velike gospodarske krize iz let 1929–1933, ki je zaostrila krizo kapitalizma kot sistema.

– Reševati je treba krizo kapitalizma kot sistema, ne pa zgolj njene...