Some ALT text

Viljem Merhar - Reševanje krize kapitalizma kot sistema

Objavljeno:

Reševati je treba krizo kapitalizma kot sistema ne pa zgolj njene pojavne oblike.

Teze:

– Sedanja finančno-gospodarska kriza je repriza velike gospodarske krize iz let 1929–1933, ki je zaostrila krizo kapitalizma kot sistema.

– Reševati je treba krizo kapitalizma kot sistema, ne pa zgolj njene pojavne oblike, tj. finančno in gospodarsko krizo. Reševanje te krize aktualizira Keynesovo ekonomsko teorijo efektivnega povpraševanja, ki jo je v zadnji tretjini 20. stoletja negirala neoliberalistična protireformacija keynesijanske reforme kapitalizma, tj. državnega kapitalizma. Z njo se je državni kapitalizem vrnil v protislovno zaostren monopolni kapitalizem, ki je ponovno zaostril krizo kapitalizma kot sistema.

– Zaradi takšnega razvoja neoliberalistične negacije državnega kapitalizma se ni mogla uveljaviti Galbraithova konvergenca gospodarskih sistemov, tj. mešanih tržno-planskih oziroma plansko-tržnih sistemov. Izničena je bila tudi ideja o nasprotnih silah (contra power).

– Reševanje krize kapitalizma kot sistema namreč zahteva radikalno redistribucijo dohodkov in premoženja. Meščanska ekonomska znanost to tudi občasno spoznava: od tod njen teoretski napad na nedelovne rentne dohodke zemljiških lastnikov (Ricardo) in napad na visoke obrestne mere – obresti (Keynes). Zdaj pa je potreben napad na dohodke finančne oligarhije, rentnih kapitalistov, tj. napad na fevdalizacijo kapitalizma.

– V skladu z zahtevo po radikalni redistribuciji dohodkov s pomočjo progresivnih davkov in po podružbljanju nedelovnih rentnih dohodkov finančne oligarhije se zahteva po varčevanju izkaže za neustrezen način reševanja zgolj finančne krize. S tem se namreč zmanjšuje efektivno družbeno povpraševanje, kar poglablja deflacijske vrzeli, ne pa odpravlja. Odpravljanje gospodarske krize s kenynesijansko ekspanzijo kreditno-monetarne politike (tj. s tiskanjem denarja) pa lahko povzroči stagflacijo, stagnacijo ob strukturni inflaciji. Reševanje finančno-gospodarskih kriz z varčevanjem in z monetarno ekspanzijo zaradi zanemarjanja ponudbene strani družbene reprodukcije ne rešuje krize kapitalizma kot sistema.

– Keynesijanski način reševanja krize monopolnega kapitalizma je poudaril dualizem gospodarjenja (profitno in neprofitno organizirano in motivirano gospodarjenje) in z njim usklajeni mešani tržno-planski gospodarski sistem (P. A. Samuelsonova neoklasična sinteza), ki ga je treba institucionalizirati z ustrezno razmejitvijo med zasebno profitno in družbeno neprofitno organiziranostjo gospodarjenja in s tem z razmejitvijo med tržno in plansko regulacijo gospodarjenja.

- V zvezi s tema zahtevama je treba pristopiti k odpravljanju organizacijskih nesmislov na področjih infrastrukturnega planskega gospodarjenja, saj so nekatera področja trenutno organizirana po neprofitnih in hkrati profitnih načelih. To velja za energetske, prometne, telekomunikacijske in komunikacijske, okoljevarstvene in komunalne produkcijske dejavnosti ter za monetarno zavarovalne, socialno in zdravstveno-zavarovalne, vzgojno-izobraževalne in raziskovalne ter varstvene neprodukcijske infrastrukturne dejavnosti. Takšno reševanje krize kapitalizma kot sistema pa sugerira sintezo keynesijanstva in marksizma, tj. družbeno-povpraševalne in družbeno-ponudbene strani družbene reprodukcije.

– Uveljaviti je treba tudi participativno ekonomsko demokracijo, ki bo mimo političnih vplivov uresničevala soupravljanje in samoupravljanje ekološko zavestnih nosilcev gospodarjenja. S takšno sintezo keynesijanstva in marksizma se bo državni kapitalizem lahko začel spreminjati v ekosocializem.

– Ali smo pripravljeni na tako usmerjene humanitarne spremembe produkcijskih odnosov, ki jih zahteva sinteza kenynesijanske družbeno-povpraševalne in marksistične družbeno-ponudbene strani družbene reprodukcije? Tega vprašanja ne moremo več ignorirati, če se želimo ogniti družbeni kataklizmi.

Dr. Viljem Merhar je zaslužni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, na kateri je bil nosilec predmeta »Politična ekonomija«.

Sorodno:

Andreja Živković - Kriza evroobmočja in kriza levih alternativ

Predavanje bo obravnavalo naravo trenutne krize evroobmočja in krizo političnih alternativ. Vzpon nove levice v Grčiji in Franciji je kot artikulacija ljudske želje po enotnosti v boju proti varčevanju zgodovinski korak na poti k oblikovanju leve politične alternative proti neoliberalni diktaturi Ev...

Božo Repe - Evropske integracije, revizija zgodovine in novi protifašizem

Evropska unija je (oziroma naj bi bil) projekt zagotavljanja miru, pravičnosti in solidarnosti na evropski celini. A že na samem začetku tesnejše integracije (v času prehoda Evropske skupnosti v Evropsko unijo) ji ni uspelo preprečiti vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Problemi EU so kompleksni...

Igor Vuksanović - Ustava in ideologija

Predavatelj se bo lotil analize slovenske ustave (tako veljavne ustave kakor predlaganih sprememb) ter deloma tudi ustanovnih aktov Evropske unije, da bi odgovoril na vprašanje, ali so slovenski in evropski ustavni akti politično nevtralni ali pa odsevajo natančno določeno (neoliberalno) politično i...

Joachim Becker - Preobrazbe in krize EU

EU trenutno preživlja najresnejšo krizo v svoji zgodovini. A ta kriza ni prva kriza EU. Velike ekonomske krize so dosedaj vedno pomenile tudi spremembo smeri evropske integracije. Na nek način je bila ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti (EGS) zapoznel odziv na krizo v tridesetih, ki je vodila...

John Grahl - Kriza evroobmočja in konec socialne Evrope

Walter Bagehot je v znani študiji The English Constitution izpostavil razliko med ceremonialnim in dejanskim delom angleške politične ureditve: monarhija je le parada, medtem ko imata dejansko moč vlada in parlament. Če enako razlikovanje uporabimo na primeru Evropske unije, nam to lahko pojasni raz...

Marko Kržan - Skica aktualnega družbeno-ekonomskega stanja v Sloveniji

Ta četrtek bo predavanje namenjeno refleksiji aktualnega družbeno-ekonomskega stanja v Sloveniji. Predaval bo doktorski študent sociologije Marko Kržan, ki bo predstavil specifike slovenske krize, analiziral ukrepe aktualne vlade in podal izhodišča za možne alternativne rešitve. Izhajal bo iz svojih...

Michael Roberts - Kriza območja evra je kriza kapitalizma

Kriza evroobmočja ni kriza evra, temveč kriza kapitalizma. Kapitalizem je doživel upad svetovne gospodarske dejavnosti nezaslišanih razsežnosti, ki ga prevladujoča ekonomska veda ni znala napovedati, ga ne zna razložiti, hkrati pa ne ponuja ustreznih ukrepov za reševanje nastalega položaja. Zaradi t...

Mislav Žitko - Rekonstitucija centralnega bančništva in socializacija bank

Tekom sedanje krize so posamezne države EU večkrat nacionalizirale banke, da bi jih rešile pred propadom. A kamlu se je pokazalo, da, vsaj s stališča tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela (odpuščeni delavci, javni uslužbenci, uporabniki socialnih storitev), zgolj nacionalizacija bank ni rešitev,...

Primož Krašovec - Zgodovinska in aktualna protislovja evropske ideologije

Osnovna ideologija medijsko-politične ritem sekcije, ki je dajala tempo slovenskemu približevanju in vstopanju v EU, je bila prezir do vsega, kar je bilo označeno kot balkansko: kolektivizem, zaprtost, nestrpnost, nasilnost, odvisnost od države, odsotnost zdrave podjetniške pobude … Po drugi strani...

Riccardo Bellofiore - Paradigmatska izjema. Italija v svetovni in evropski krizi

Evropa je zajeta v družbeno-ekonomski vihar. Čeprav ima kriza iz leta 2008 izvore drugod, bi lahko evropska dinamika Veliko recesijo zdaj razmahnila še v Veliko depresijo. V okviru tovrstne dinamike je poglavitni dejavnik napačna zasnova »enotne valute« skupaj z neomerkantilističnim ločevanjem med »...

Rok Kogej - Kritika keynesovske skromnosti

Trenutna dvojna kriza svetovnega kapitalizma in evropskih integracij je spodbudila predloge za njeno razrešitev, ki prihajajo z obeh strani političnega spektra. Na levici imamo dve vrsti takšnih predlogov. Prvi, običajno marksistični, se namenjajo obstoječi politični in ekonomski sistem zamenjati s...

Tibor Rutar - Združenje svobodnih ljudi proti kapitalistični tiraniji stvari

Zgodovina t. i. »realno obstoječih socializmov« iz prejšnjega stoletja – predvsem tistih, v katerih delovanja kapitalističnih zakonov akumulacije in alokacije surovin niso zanikali niti režimski ideologi – nas streznitveno opozarja, da si moramo ponovno prilastiti Marxovo ločnico med kapitalizmom in...