Some ALT text

Catherine Samary - Od protislovij realsocializma do delavske politične ekonomije Pridobitve Jugoslavije

Objavljeno:

"V nasprotju z večino pristopov, ki na “realsocializem” gledajo kot na partikularen sistem, sem trdil [...], da moramo nanj gledati kot na dejanski pojav, ki je vseboval več produkcijskih razmerij, t.j. da je ključno prepoznati obstoj spodbijane reprodukcije dveh različnih logik." - Michael Lebowitz

Moja prva študija jugoslovanske izkušnje je bila doktorska disertacija leta 1988: “Les logiques contradictoires de l'accumulation yougoslave” (Nasprotujoče si logike jugoslovanske akumulacije), ki je bil izdana pod naslovom: “Le marché contre l'autogestion – l'expérience yougoslave” / The Market against self-managment – the Yugoslav experience”, La Brčche/Publisud, 1988). Gre za nadgradnjo pristopa Preobraženskega, po katerem socialistično prehodno družbo zaznamujeta dva nasprotujoča si “zakona”. Svoje predavanje bom zastavila na podlagi tega ključnega metodološkega problema, ki si ga delim z Lebowitzovo analizo nasprotujočih si logik znotraj “realsocializma”. Z Lebowitzem se prav tako strinjam glede poudarka na samoorganizaciji delavstva, ki lahko razreši protislovje med družbenim razmerjem ‘dirigentov’ in ‘dirigiranih’. Hkrati bom poudarila tudi razlike v odnosu do Lebowitza, in sicer na dveh točkah analize. Na eni strani bolj konkreten zgodovinski pristop, na drugi pa kompleksnejšo formulacijo nasprotujočih si logik v postkapitalistični prehodni družbi. Na temelju vsega tega bom izpostavila potrebo po temeljnih teoretskih razlikah pri pojmovanju trga, zakona vrednosti in konceptov, ki so primerni za analizo ne-kapitalističnih družb.

Na podlagi Lebowitzevih konceptov bom omenjene razširitve vpeljala v :

  1. zgodovinski pristop skozi razpravo o tem, kaj je bila jugoslovanska “družbena pogodba”, ki je povezovala 'dirigente' (avantgardno partijo) in 'dirigirane'; a tudi v razpravo o uporabnosti pojma »avantgardna partija«, v kolikor je ta zgodovinsko ustrezen.
  2. Potrebo po bolj kompleksnem pristopu h konfliktom bom ponazorila skozi razpravo o: a) različnih logikah upravljavcev (ki jih ne smemo zvesti na logike kapitala); b) birokratizaciji »avantgardne partije«, ki je ne smemo zreducirati na kapitalistično transformacijo; ter bolj obsežno skozi razpravo o c) nasprotjih med individualnimi (ali lokalnimi) interesi in potrebi po doslednem »socializiranem« projektu. Ta poudarek se precej navezuje na pomisleke, ki jih je o materialni spodbudi izrazil Che Guevara v »Broad Economic Debate«, ki je vključevala tudi Ernesta Mandela in Bruna Bettelheima.

Zaključila bom z nasprotovanjem redukciji omenjenih konfliktov na kapitalistične (realno obstoječe) logike in konceptualizaciji socializma kot homogene družbe brez notranjih konfliktov, ki ne upošteva organskih težav: delavske pravice in polna zaposlenost; individualni/lokalni interes in družbeno lastništvo; pomen samoodločbe v kontekstu multinacionalnega projekta ter potreba po določeni obliki denarja in trga, ki se razlikuje od funkcije denarja kot kapitala in posplošenega trga. To nas pripelje do zaključka o neustreznosti marksovskih konceptov, ki so bili razviti za kapitalistični produkcijski način. [divider]Catherine Samary je doktorica ekonomije in upokojena profesorica na Univerzi Paris-Dauphine. Predava na Inštitutu za evropske študije (IEE) in na Univerzi Paris 8 St. Denis. Je raziskovalka, ki je specializirana za Balkan in Vzhodno Evropo, ukvarja pa se s področji zgodovine socializmov, krize in transformacij v kapitalistični globalizaciji ter evropskih integracij. Je soustanoviteljica inštituta Espace Marx, čanica znanstvenega sveta ATTAC v Franciji in uredniškega odbora njihove revije »Les Possibles« ter sourednica Le Monde Diplomatique's Atlas 2013 in sodelavka časopisa Le Monde Diplomatique. Deluje tudi kot aktivistka v večih mednarodnih mrežah in političnih organizacijah alternativne levice. http://csamary.free.fr

Literatura za pripravo na razpravo:

Sorodno:

Anej Korsika - Država, partija in revolucija

Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in p...

Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcij...

Goran Musić - Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj

Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizb...

Javni pogovor z Michaelom Heinrichom

Heinrich je eden izmed najvidnejših predstavnikov teoretske tradicije Novega branja Marxa (Neue Marx-Lektüre) in avtor številnih del o Marxovi teoriji vrednosti in drugih tematikah s področja kritike politične ekonomije. Med njegovimi najodmevnejšimi monografijami sta Znanost o vrednosti (Die Wissen...

Lev Centrih - Zgodovina sovjetske kolektivizacije v tridesetih letih 20. stoletja

Sovjetski politični in ekonomski sistem se je dokončno izoblikoval v letih 1929–1933. Ta čas zaznamujeta dva tesno povezana procesa: hitra industrializacija in kolektivizacija kmetijstva. Osnovni cilj kolektivizacije je bil znatno povečanje produktivnosti agrarnega sektorja in predvsem vzpostavitev...

Marko Kostanić - Organisationsfrage in ravni abstrakcije

Zakaj se zdi, da se levica, ki domnevno verjame v učinkovitost načrtovanja, vede, kot da spontana samoorganizacija politike in intelektualna debata od spodaj v sodobnem svetu določata zlati standard družbene epistemologije? – Philip Mirovski

Zgodovino levice v dvajsetem stoletju sta temeljno zazn...

Marko Kržan - Uspehi in neuspehi jugoslovanskega samoupravljanja

Teza tega predavanja je, da je bila samoupravna socialistična ureditev v Jugoslaviji družbeno in ekonomsko uspešna, ker ji je uspelo: 1. Odpraviti kapitalistično izkoriščanje in radikalno zmanjšati druge vrste izkoriščanja in neenakosti. 2. Zmanjšati razvojne razlike med republikami in pokrajinami....

Martina Malešič - Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma

Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je...

Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in s...

Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu

Inštitut za delavske študije vas vabi na izredno predavanje Petra Hudisa, ki bo v ponedeljek, 9. junija 2014, ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani.

Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu Če nam ne bo uspelo razviti vzdržnega koncepta alternative kapit...

Primož Krašovec - Razredni in manjšinski boji v perspektivi novega socializma

Osnovna teza predavanja bo, da »ekonomski redukcionizem«, ki ga postmarksistične teorije pogosto očitajo klasičnemu marksizmu in tradicionalni levici, ni stvar (le) enostranskosti določenih teoretskih in političnih pozicij, temveč je v kapitalističnih družbah realno družbeno dejstvo. Sam način kapit...

Sašo Furlan - Marxov koncept post-kapitalistične družbe

Marx je večino svojega opusa posvetil kritičnemu teoretskemu prikazu kapitalističnega produkcijskega načina, medtem ko se je poskusom sistematičnega prikaza post-kapitalistične družbe praviloma izogibal. Večkrat je namreč upravičeno poudaril, da ne namerava pisati receptov za socialistično kuhinjo p...

Sašo Slaček - MacBridovo poročilo 34 let pozneje

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so predvsem na pobudo gibanja neuvrščenih v okviru UNESCA potekale razprave o Novi svetovni komunikacijski in informacijski ureditvi. V okviru UNESCA vzpostavljena MacBridova komisija je v svojem poročilu »Many voices, one world« (Številni glasovi, en svet) i...

Teppo Eskelinen - Kapitalizem in ekološka kriza

Inštitut za delavske študije vabi na izredno predavanje iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v sredo, 5. februarja 2014, ob 19.30 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici 7.

Teppo Eskelinen bo v predavanju obravnaval trenutno ekološko krizo v kontekstu kapitalizma. V ta namen bo...

Tibor Rutar - Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju

Predavanje bo razdeljeno na tri dele. Začeli bomo s predstavitvijo najbolj priljubljenega arhetipa kritike kapitalizma na radikalni levici, ki jo verjetno najpopolneje utelešata Negri in Hardt. To je kritika, ki v kapitalizmu ne vidi kapitalizma, temveč nekakšno neofevdalno rentno gospodarstvo, kjer...

Vuk Vuković – Zakaj socializem?

Osnovno vprašanje, ki si ga zastavljamo, je: zakaj hočemo socializem? Ker so kapitalistična produkcijska razmerja nadela »okove« produkcijskim silam, ki jih je kapitalizem tako obsežno razvil? Zato ker si je levica vedno prizadevala za boljši »moralni red«, bolj pravično družbo, »boljši jutri«, ki s...