Some ALT text

Goran Musić - Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj

Objavljeno:

Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizbežnih dogodkov, ki vodijo bodisi v totalitarne režime bodisi v »izhod iz nacionalistične norije« v obliki stalnega približevanja Evropski uniji in liberalni demokraciji.

V primeru Srbije vsa družbena gibanja od spodaj interpretirajo v kontekstu naraščajoče nacionalistične blaznosti ali manipulacije s strani partijske birokracije. Tako je videti, kot da so odločitve, ki so jih sprejele elite, ter ekonomski in politični procesi pred katastrofo nastali brez vpliva družbenih sil. Meteorski politični vzpon Slobodana Miloševića in »protibirokratska revolucija« jeseni 1988 v Srbiji pogosto služita kot izhodišče zgodovinskih pripovedi, kot dogodek, ki naj bi sprožil verigo dejanj in protidejanj. Delavsko gibanje naj se ne bi zmoglo upreti klicu avtoritarnega vodje. V tovrstni literaturi se torej osemdeseta leta kažejo kot temačen predor, na koncu katerega čaka eksplozija.

V Sloveniji po drugi strani rastočo civilno družbo osemdesetih let običajno predstavljajo kot uvod v delujoče tržno gospodarstvo, parlamentarno demokracijo in vladavino človekovih pravic. Poudarek je ponavadi na mladini in srednjem razredu. Pogosto je predvidevanje, da so posamezniki z dobro materialno podlago in pričakovano kulturno odprtostjo najboljša obramba pred demagoškimi političnimi voditelji, medtem ko naj bi delavci spet bili družbeni sloj, ki je bodisi posebej dovzeten za manipulacije z vrha bodisi popolnoma prepuščen pozabi. Mnogim primerom industrijske akcije v drugi polovici osemdesetih let navkljub se raziskave civilnodružbenih gibanj v Sloveniji ukvarjajo predvsem z ekologijo, pacifizmom, feminizmom, religijo in kontrakulturnimi skupinami.

Tako se v zgodovinopisju zgubijo stališča, odzivi in upiranje tistih posameznikov in skupin, ki se jih je preobrazba najbolj dotaknila, zlasti sloja, ki je nekoč veljal za hrbtenico socialistične družbe – t. i. modroovratniških delavcev. V tem predavanju bom poskušal pokazati, na kakšen način so vodilna politična dogajanja osemdesetih let (kosovska kriza, protibirokratska revolucija, Agrokomerc, TAM, Litostroj, Cankarjev dom) potekala na tovarniških tleh, med aktivisti družbenih gibanj in na ulicah Srbije in Slovenije. Opisal bom dinamike lokalnih gibanj od spodaj in pokazal, kako so običajni delovni ljudje v obeh republikah zavzeli različna stališča do istih ekonomskih in političnih dogodkov. Obenem pa bom opozoril na mnoga skupna občutja in priložnosti za skupno delovanje onkraj nacionalnih delitev. [divider] Goran Musić je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Trenutno se ukvarja z raziskovanjem delavskih stavk v poznem jugoslovanskem socializmu na oddelku za zgodovino Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah. Je aktiven član raznih iniciativ za študentske in delavske pravice v Srbiji in član uredništva spletnega portala Crvena kritika.

Sorodno:

Anej Korsika - Država, partija in revolucija

Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in p...

Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcij...

Javni pogovor z Michaelom Heinrichom

Heinrich je eden izmed najvidnejših predstavnikov teoretske tradicije Novega branja Marxa (Neue Marx-Lektüre) in avtor številnih del o Marxovi teoriji vrednosti in drugih tematikah s področja kritike politične ekonomije. Med njegovimi najodmevnejšimi monografijami sta Znanost o vrednosti (Die Wissen...

Lev Centrih - Zgodovina sovjetske kolektivizacije v tridesetih letih 20. stoletja

Sovjetski politični in ekonomski sistem se je dokončno izoblikoval v letih 1929–1933. Ta čas zaznamujeta dva tesno povezana procesa: hitra industrializacija in kolektivizacija kmetijstva. Osnovni cilj kolektivizacije je bil znatno povečanje produktivnosti agrarnega sektorja in predvsem vzpostavitev...

Marko Kostanić - Organisationsfrage in ravni abstrakcije

Zakaj se zdi, da se levica, ki domnevno verjame v učinkovitost načrtovanja, vede, kot da spontana samoorganizacija politike in intelektualna debata od spodaj v sodobnem svetu določata zlati standard družbene epistemologije? – Philip Mirovski

Zgodovino levice v dvajsetem stoletju sta temeljno zazn...

Marko Kržan - Uspehi in neuspehi jugoslovanskega samoupravljanja

Teza tega predavanja je, da je bila samoupravna socialistična ureditev v Jugoslaviji družbeno in ekonomsko uspešna, ker ji je uspelo: 1. Odpraviti kapitalistično izkoriščanje in radikalno zmanjšati druge vrste izkoriščanja in neenakosti. 2. Zmanjšati razvojne razlike med republikami in pokrajinami....

Martina Malešič - Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma

Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je...

Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in s...

Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu

Inštitut za delavske študije vas vabi na izredno predavanje Petra Hudisa, ki bo v ponedeljek, 9. junija 2014, ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani.

Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu Če nam ne bo uspelo razviti vzdržnega koncepta alternative kapit...

Primož Krašovec - Razredni in manjšinski boji v perspektivi novega socializma

Osnovna teza predavanja bo, da »ekonomski redukcionizem«, ki ga postmarksistične teorije pogosto očitajo klasičnemu marksizmu in tradicionalni levici, ni stvar (le) enostranskosti določenih teoretskih in političnih pozicij, temveč je v kapitalističnih družbah realno družbeno dejstvo. Sam način kapit...

Sašo Furlan - Marxov koncept post-kapitalistične družbe

Marx je večino svojega opusa posvetil kritičnemu teoretskemu prikazu kapitalističnega produkcijskega načina, medtem ko se je poskusom sistematičnega prikaza post-kapitalistične družbe praviloma izogibal. Večkrat je namreč upravičeno poudaril, da ne namerava pisati receptov za socialistično kuhinjo p...

Sašo Slaček - MacBridovo poročilo 34 let pozneje

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so predvsem na pobudo gibanja neuvrščenih v okviru UNESCA potekale razprave o Novi svetovni komunikacijski in informacijski ureditvi. V okviru UNESCA vzpostavljena MacBridova komisija je v svojem poročilu »Many voices, one world« (Številni glasovi, en svet) i...

Teppo Eskelinen - Kapitalizem in ekološka kriza

Inštitut za delavske študije vabi na izredno predavanje iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v sredo, 5. februarja 2014, ob 19.30 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici 7.

Teppo Eskelinen bo v predavanju obravnaval trenutno ekološko krizo v kontekstu kapitalizma. V ta namen bo...

Tibor Rutar - Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju

Predavanje bo razdeljeno na tri dele. Začeli bomo s predstavitvijo najbolj priljubljenega arhetipa kritike kapitalizma na radikalni levici, ki jo verjetno najpopolneje utelešata Negri in Hardt. To je kritika, ki v kapitalizmu ne vidi kapitalizma, temveč nekakšno neofevdalno rentno gospodarstvo, kjer...

Vuk Vuković – Zakaj socializem?

Osnovno vprašanje, ki si ga zastavljamo, je: zakaj hočemo socializem? Ker so kapitalistična produkcijska razmerja nadela »okove« produkcijskim silam, ki jih je kapitalizem tako obsežno razvil? Zato ker si je levica vedno prizadevala za boljši »moralni red«, bolj pravično družbo, »boljši jutri«, ki s...