Joachim Becker - Strukture in protislovja državnega socializma v Vzhodni Evropi: primeri Češkoslovaške, Nemške demokratične republike in Poljske
Objavljeno:
Državni socializem je dosegel precej visoko raven distributivne enakosti in socialne varnosti. Vendar so tako ekonomski kakor politični modeli državnega socializma trpeli za notranjimi protislovji. Nekatera od teh so postala še posebej vidna v Srednji Evropi, kjer so bile ekonomsko relativno najnaprednejše od vseh socialističnih držav. Kljub socialističnim zahtevam po enakosti je bila politična moč izrazito koncentrirana v vrhovih komunističnih partij, v osrednji birokraciji in pri upraviteljih državnih podjetij. Ta skupina ni bila podvržena demokratičnemu nadzoru, sprejemala pa je strateške odločitve, vključno z smerjo ekonomskega razvoja. Čeprav ta skupina zasebno ni apropriirala presežka, je prek državnih ustanov odločala o tem, kako bo ta proizveden in uporabljen. Zato lahko rečemo, da je bila ta skupina razred. Prav zato je bil njihov odnos do delavstva zaznamovan z napetostmi in protislovji. V proizvodnji so delavci imeli nekaj vpliva, saj jih ni bilo enostavno odpustiti in s tem disciplinirati. Vendar niso smeli kolektivno braniti svojih interesov. Zgolj na Poljskem se je delavstvu uspelo začasno organizirati v avtonomnem sindikatu Solidarnost.
Prevzemanje osnovnih elementov sovjetskega planiranja so zahtevale kvantitativno direktivno planiranje, poudarek na težki industriji na račun proizvodnje potrošnih blag in model obsežne rasti, ki je omejeval tehnične inovacije. Omejitve sovjetskega planskega sistema so se najprej pokazale v najnaprednejših državah državnega socializma, tj. na Češkoslovaškem in v Nemški demokratični republiki. Tam se je gospodarska rast, ki je upravičevala državni socializem in je bila predpogoj za izboljšanje življenjskih pogojev, upočasnila že v šestdesetih letih. Ponavljala so se nesorazmerja med težko industrijo in proizvodnjo potrošnih blag, kar je povzročalo vedno nova pomanjkanja nekaterih blag. Na Poljskem so ta nesorazmerja privedla do številnih valov delavskih protestov (1956, 1970, 1976, 1980–1981).
Politična vodstva vseh držav so v odgovor poskusila z ekonomskimi reformami povišati produktivnost in avtonomnost državnih podjetij. Reforme pa so povzročile upor ne le delov državnega aparata, temveč tudi delavstva, ki je branilo egalitarni mezdni sistem. Zgolj na Češkoslovaškem, kjer je imela komunistična partija v svoji zgodnji fazi namočnejšo družbeno oporo, je tok dogodkov v partiji na spored potisnil politično demokratizacijo. Čeprav je bila ta debata usmerjena v odločanje v podjetjih, je bilo veliko razprav v tistem času posvečenih vprašanju sprejemanja odločitev na makroekonomski ravni. Na praško in bratislavsko pomlad sta reagirala tako vodstvo domače partije kakor (in odločilneje) centru državnega socializma, tj. sovjetsko vodstvo. To je vojaško interveniralo, da bi zaustavilo porajajoči se alternativni model socializma.
Da bi pridobila vsaj pasivno soglasje družbe, je bila v sedemdesetih letih glavna reakcija vseh treh partijskih vodstev izboljšanje potrošnih možnosti. S tem so ta vodstva vstopila v tekmo s kapitalizmom na področju, ki ni bilo najmočnejša stran državnega socializma. Na Poljskem in v Nemški demokratični republiki je bil kratkotrajen napredek v potrošnji in modernizaciji proizvodnje začasno finaciran z zunanjimi krediti, kar je na začetku osemdesetih let na Poljskem povzročilo hudo dolžniško krizo. Vzpostavitev Solidarnosti je bila nekakšen odgovor na to krizo. Dolžniška kriza je znatno zožila manevrski prostor na Poljskem, medtem ko je Nemška demokratična republika lahko izkoristila posebne kredite Zvezne republike Nemčije, kar pa tudi ni bilo brez politične cene.
Državni socializem ni razvil demokratičnih in korekcijskih mehanizmov, ki bi mu omogočili, da bi se odkrito spoprijel s svojimi protislovji. Verjetno se je prišla temu najbolj približala Češkoslovaška v letu 1968, a ta eksperiment je bil predčasno ukinjen.
[divider]
Dr. Joachim Becker je profesor ekonomije na Univerzi na Dunaju. Raziskovalno in pedagoško se ukvarja s politično ekonomijo, teorijo regulacije, mednarodnim razvojem in regionalno integracijo.
Kot nakazuje naslov, bo predavanje izpostavilo specifičnosti socialistične politične strategije, izhajajoče iz tistega konkretnega zgodovinskega konteksta kapitalizma, ki ga imenujemo neoliberalizem. Prvi del predavanja bo naslovil navidezno pomanjkanje, ki ga dandanes občutimo, ko gre za alternativ...
Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in p...
"V nasprotju z večino pristopov, ki na “realsocializem” gledajo kot na partikularen sistem, sem trdil [...], da moramo nanj gledati kot na dejanski pojav, ki je vseboval več produkcijskih razmerij, t.j. da je ključno prepoznati obstoj spodbijane reprodukcije dveh različnih logik." - Michael Lebowit...
Italijansko komunistično partijo (PCI) sta ustanovila Bodriga in Gramsci le eno leto in deset mesecev pred Mussolinijevim prevzemom oblasti. Po zlomu fašizma v letu 1943 je italijanski komunizem igral pomembno vlogo v italijanskem odporniškem gibanju, čeprav je bil pred tem dvajset let ilegalen. Po...
Že nekaj časa je očitno, da se na področju komunikacij velikega obsega težišče premika z radiodifuznih (in predvsem televizijskih) na digitalne (in predvsem družabne) platforme. Nekateri so to pozdravili kot konec množičnih in začetek javnih medijev, drugi pa so precej bolj previdni.
Na drugem zasedanju AVNOJ-a (Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije) v Jajcu, 29. novembra 1943, je bila razglašena vzpostavitev federativne Jugoslavije na osnovi enotnosti jugoslovanskih narodov, ki je bila izborjena v boju proti fašističnemu okupatorju. Jugoslovanska skupnost narod...
V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.
Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcij...
V zadnjih letih smo priča fenomenu fascinacije s kopice spomenikov NOB iz časa socialistične Jugoslavije. Zlasti fotografske reportaže sprožajo val navdušenja (pa tudi zgražanja), na temo je bilo objavljenih nekaj krajših publikacij in organiziranih razstav. Ta material pogosto spremlja poudarek na...
Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizb...
Heinrich je eden izmed najvidnejših predstavnikov teoretske tradicije Novega branja Marxa (Neue Marx-Lektüre) in avtor številnih del o Marxovi teoriji vrednosti in drugih tematikah s področja kritike politične ekonomije. Med njegovimi najodmevnejšimi monografijami sta Znanost o vrednosti (Die Wissen...
Sovjetski politični in ekonomski sistem se je dokončno izoblikoval v letih 1929–1933. Ta čas zaznamujeta dva tesno povezana procesa: hitra industrializacija in kolektivizacija kmetijstva. Osnovni cilj kolektivizacije je bil znatno povečanje produktivnosti agrarnega sektorja in predvsem vzpostavitev...
Zakaj se zdi, da se levica, ki domnevno verjame v učinkovitost načrtovanja, vede, kot da spontana samoorganizacija politike in intelektualna debata od spodaj v sodobnem svetu določata zlati standard družbene epistemologije? – Philip Mirovski
Zgodovino levice v dvajsetem stoletju sta temeljno zazn...
Teza tega predavanja je, da je bila samoupravna socialistična ureditev v Jugoslaviji družbeno in ekonomsko uspešna, ker ji je uspelo: 1. Odpraviti kapitalistično izkoriščanje in radikalno zmanjšati druge vrste izkoriščanja in neenakosti. 2. Zmanjšati razvojne razlike med republikami in pokrajinami....
Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je...
Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in s...
Inštitut za delavske študije vas vabi na izredno predavanje Petra Hudisa, ki bo v ponedeljek, 9. junija 2014, ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani.
Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu Če nam ne bo uspelo razviti vzdržnega koncepta alternative kapit...
Osnovna teza predavanja bo, da »ekonomski redukcionizem«, ki ga postmarksistične teorije pogosto očitajo klasičnemu marksizmu in tradicionalni levici, ni stvar (le) enostranskosti določenih teoretskih in političnih pozicij, temveč je v kapitalističnih družbah realno družbeno dejstvo. Sam način kapit...
Marx je večino svojega opusa posvetil kritičnemu teoretskemu prikazu kapitalističnega produkcijskega načina, medtem ko se je poskusom sistematičnega prikaza post-kapitalistične družbe praviloma izogibal. Večkrat je namreč upravičeno poudaril, da ne namerava pisati receptov za socialistično kuhinjo p...
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so predvsem na pobudo gibanja neuvrščenih v okviru UNESCA potekale razprave o Novi svetovni komunikacijski in informacijski ureditvi. V okviru UNESCA vzpostavljena MacBridova komisija je v svojem poročilu »Many voices, one world« (Številni glasovi, en svet) i...
Predavanje bo v grobih potezah najprej sledilo reformam jugoslovanskega ekonomskega sistema, ki so praviloma krepile samostojnost podjetij in avtonomijo federativnih republik. Nato bomo obravnavali dolžniško krizo osemdesetih let in pritisk tujih upnikov ter mednarodnih institucij, ki v nasprotju s...
Inštitut za delavske študije vabi na izredno predavanje iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v sredo, 5. februarja 2014, ob 19.30 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici 7.
Teppo Eskelinen bo v predavanju obravnaval trenutno ekološko krizo v kontekstu kapitalizma. V ta namen bo...
Predavanje bo razdeljeno na tri dele. Začeli bomo s predstavitvijo najbolj priljubljenega arhetipa kritike kapitalizma na radikalni levici, ki jo verjetno najpopolneje utelešata Negri in Hardt. To je kritika, ki v kapitalizmu ne vidi kapitalizma, temveč nekakšno neofevdalno rentno gospodarstvo, kjer...
Osnovno vprašanje, ki si ga zastavljamo, je: zakaj hočemo socializem? Ker so kapitalistična produkcijska razmerja nadela »okove« produkcijskim silam, ki jih je kapitalizem tako obsežno razvil? Zato ker si je levica vedno prizadevala za boljši »moralni red«, bolj pravično družbo, »boljši jutri«, ki s...
