Some ALT text

Benno Teschke: Marksizem in mednarodna historična sociologija: nomotetične teorije in izziv historizma

Objavljeno:

/posnetek na željo predavatelja ni javno objavljen/

Marksizem se je v področje teorije mednarodnih odnosov usidral z zasledovanjem dveh vprašanj: kako zapolniti odsotnost mednarodnih odnosov v Marxovi in Engelsovi lastni teoriji zgodovine in, obratno, kako vključiti sociologijo in zgodovino v teorijo mednarodnih odnosov. V zvezi s to raziskovalno agendo so začeli nastajati marksistični pristopi k mednarodnim odnosom. V predavanju bomo preučili šibkosti in prednosti dveh vplivnih sodobnih marksističnih teorij mednarodnih odnosov: teorijo neenakega in kombiniranega razvoja (NKR) in politični marksizem (PM). Pokazal bom, da ima teorija NKR nomotetično pojmovanje zgodovine, zaradi česar zapada strukturalizmu in ni zmožna historizacije. Nadaljeval bom z raziskovanjem trenja med strukturalizmom in historizmom v literaturi PM, ki s strukturalističnim govorom o »pravilih reprodukcije« ter historističnim argumentom o družbenem konfliktu in kapitalizmu kot zgodovinskem družbenem odnosu obnovi ta dualizem. Nazadnje bom razvil historistično branje PM, ki z osredotočenjem na zgodovinsko delovanje razgradi vnaprej izgrajene kategorije in splošne teorije marksistične ali nemarksistične provenience (ravnotežje moči, hegemonija, formalni/neformalni imperializem).

Benno Teschke je predavatelj mednarodnih odnosov na angleški Univerzi v Sussexu in avtor vplivnega marksističnega dela o vzniku mednarodnega sistema držav The Myth of 1648. Njegova ključna raziskovalna področja so teorija mednarodnih odnosov, historična sociologija in marksizem. Znan je predvsem po svojem inovativnem razvijanju marksizma na področju mednarodnih odnosov, ki temelji na zgodovinopisju in teoriji Roberta Brennerja in Ellen Meiksins Wood.

Sorodno:

Anže Dolinar: Država v poznem kapitalizmu

Protisloven status sodobne kapitalistične države zagotavlja, da se njeno razumevanje vztrajno izmika teoretskim prijemom. Znotraj marksistične kritike lahko protislovnost statusa države orišemo preko dveh temeljnih dejstev kapitalizma. Prvo je strukturna lastnost kapitala, da zasleduje profit, je mo...

Colin Barker: O državi

Prosili so me, da predavam o marksizmu in državi ter da se znotraj te splošne teme posvetim razpravi med Ralphom Milibandom in Nikosom Pulancasom iz sedemdesetih let 20. stoletja. Glede na to, da se nekatere od njunih idej danes zopet pojavljajo predvsem v Grčiji in Španiji, se bom osredotočil na nj...

Heide Gerstenberger: Kapitalistična državna oblast

Prve kapitalistične države so bile buržoazne države, ki so se konstituirale v teku buržoaznih revolucij. Revolucionarji so se zoprestavili privatnemu lastništvu pravne ter vojaške oblasti in od takrat naj bi ta oblast pripadala državi. Marksisti zagovarjajo tezo, da moramo ta proces ekspropriacije r...

Leo Panitch: Left Strategies for the 21st Century

Leo Panitch: Leve strategije za 21. stoletje – kaj se lahko naučimo iz napak komunistov in socialne demokracije

Inštitut za delavske študije vabi na predavanje kanadskega marksista Lea Panitcha, ki bo v ponedeljek, 10. 11. 2014, ob 18.00 v Stari mestni elektrarni na Slomškovi 18 v Ljubljani.

Vel...

Martin Hergouth: Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države

“Rien.” - Ludvik XVI, dnevniški zapisek, 14.7.1789

Ko gre za mišljenje države, strogo ločevanje med intelektualno zgodovino teorij države na eni strani in objektivno-materialistično zgodovino nastanka države na drugi v bistvenem oziru ni smiselno. Upoštevati je treba ravno to, da je bil zgodovins...

Panagiotis Sotiris: Ponovni premislek teorij imperializma

Namen predavanja je ponovno premisliti klasične marksistične teorije imperializma, predvsem teorije Lenina, Buharina in Rose Luxemburg, ter oceniti, kako primerne so za sodobno radikalno teorijo in politiko. Poudarili bomo predvsem to, da so nekatera stara vprašanja pomembna še danes: denimo vprašan...

Primož Krašovec: Država, srednji razred in nacionalni interes

Tako država kot srednji razred sta v ospredju mnogih sodobnih socioloških študij: študij “umika države” v času “globalizacije” na eni strani ter študij “postindustrijske družbe,” v kateri naj ne bi bilo več klasičnih, ostrih razrednih antagonizmov in smo vsi srednji razred. Država in srednji razred...

Richard Seymour: O vprašanju strategije in organizacije

Kot pove naslov, se bo predavanje posvetilo predvsem vprašanju (socialistične) strategije in organizacije. Pri tem se bo gotovo odprlo povezano vprašanje države, vendar bomo preučili tudi razmerje državne oblasti [governmental power] z družbenimi gibanji ter posamičnimi kampanjami in upori.

Richar...

Zdravko Kobe: Težave z občim. Heglova teorija države in njeni problemi

Ena od ključnih potez Heglove politične teorije je vpeljava razmika med civilno družbo kot sfero posebnega in državo kot mestom, kjer posamezniki živijo obče življenje. Ta afirmacija države, proti kateri se levica in desnica nenavadno hitro povežeta v načelno koalicijo, pa ni brez svojih težav. Pose...