Some ALT text

Colin Barker: O državi

Objavljeno:

Prosili so me, da predavam o marksizmu in državi ter da se znotraj te splošne teme posvetim razpravi med Ralphom Milibandom in Nikosom Pulancasom iz sedemdesetih let 20. stoletja. Glede na to, da se nekatere od njunih idej danes zopet pojavljajo predvsem v Grčiji in Španiji, se bom osredotočil na njuno razpravo in pokazal, da so bili njuni politični sklepi na koncu zelo podobni. Kljub temu menim, da niti Miliband niti Pulancas ne predstavita ustreznega stališča za marksistično teorijo kapitalistične države.

Marx je bil revolucionarni komunist in antietatistični teoretik. Njegov nazor ni moden, a si zasluži, da ga raziščemo in razvijemo. Skušal bom orisati nekaj njegovih temeljnih argumentov, obenem pa bom razpravljal o nekaterih nedokončanih poizvedbah, ki jih je odprl s svojim delom. V svojih izvirnih skicah dela, ki smo ga podedovali pod naslovom Kapital, je nameraval spisati zvezek “O državi”, a na koncu v zvezi s tem ni proizvedel niti fragmenta. O čem vse bi pisal, če bi se namenil pisati o državi danes? Bi si premislil glede revolucionarnega prevrata kapitalističnega državnega sistema?

Colin Barker postaja marksist že od leta 1962, ko se je pridružil organizaciji International Socialists (kasneje Socialist Workers Party) v Britaniji. Leta 2014 je zapustil SWP (Socialist Workers Party) in se pridružil rs21 (Revolutionary Socialism in the 21st Century). Napisal je več knjig in člankov o sindikalnih bojih v Britaniji, marksističnih teorijah države, poljski Solidarnosti in družbenih gibanjih. Nedavno je bil sourednik knjige Marxism and Social Movements, trenutno pa dela kot sourednik knjige Marxism and Modern Revolutions. Od leta 1995 organizira letni niz mednarodnih konferenc z nazivom “Alternative Futures and Popular Protest”. Večina njegovega dela je dostopna na: https://sites.google.com/site/colinbarkersite/

Sorodno:

Anže Dolinar: Država v poznem kapitalizmu

Protisloven status sodobne kapitalistične države zagotavlja, da se njeno razumevanje vztrajno izmika teoretskim prijemom. Znotraj marksistične kritike lahko protislovnost statusa države orišemo preko dveh temeljnih dejstev kapitalizma. Prvo je strukturna lastnost kapitala, da zasleduje profit, je mo...

Heide Gerstenberger: Kapitalistična državna oblast

Prve kapitalistične države so bile buržoazne države, ki so se konstituirale v teku buržoaznih revolucij. Revolucionarji so se zoprestavili privatnemu lastništvu pravne ter vojaške oblasti in od takrat naj bi ta oblast pripadala državi. Marksisti zagovarjajo tezo, da moramo ta proces ekspropriacije r...

Leo Panitch: Left Strategies for the 21st Century

Leo Panitch: Leve strategije za 21. stoletje – kaj se lahko naučimo iz napak komunistov in socialne demokracije

Inštitut za delavske študije vabi na predavanje kanadskega marksista Lea Panitcha, ki bo v ponedeljek, 10. 11. 2014, ob 18.00 v Stari mestni elektrarni na Slomškovi 18 v Ljubljani.

Vel...

Martin Hergouth: Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države

“Rien.” - Ludvik XVI, dnevniški zapisek, 14.7.1789

Ko gre za mišljenje države, strogo ločevanje med intelektualno zgodovino teorij države na eni strani in objektivno-materialistično zgodovino nastanka države na drugi v bistvenem oziru ni smiselno. Upoštevati je treba ravno to, da je bil zgodovins...

Panagiotis Sotiris: Ponovni premislek teorij imperializma

Namen predavanja je ponovno premisliti klasične marksistične teorije imperializma, predvsem teorije Lenina, Buharina in Rose Luxemburg, ter oceniti, kako primerne so za sodobno radikalno teorijo in politiko. Poudarili bomo predvsem to, da so nekatera stara vprašanja pomembna še danes: denimo vprašan...

Primož Krašovec: Država, srednji razred in nacionalni interes

Tako država kot srednji razred sta v ospredju mnogih sodobnih socioloških študij: študij “umika države” v času “globalizacije” na eni strani ter študij “postindustrijske družbe,” v kateri naj ne bi bilo več klasičnih, ostrih razrednih antagonizmov in smo vsi srednji razred. Država in srednji razred...

Richard Seymour: O vprašanju strategije in organizacije

Kot pove naslov, se bo predavanje posvetilo predvsem vprašanju (socialistične) strategije in organizacije. Pri tem se bo gotovo odprlo povezano vprašanje države, vendar bomo preučili tudi razmerje državne oblasti [governmental power] z družbenimi gibanji ter posamičnimi kampanjami in upori.

Richar...

Zdravko Kobe: Težave z občim. Heglova teorija države in njeni problemi

Ena od ključnih potez Heglove politične teorije je vpeljava razmika med civilno družbo kot sfero posebnega in državo kot mestom, kjer posamezniki živijo obče življenje. Ta afirmacija države, proti kateri se levica in desnica nenavadno hitro povežeta v načelno koalicijo, pa ni brez svojih težav. Pose...