Some ALT text

Leo Panitch: Left Strategies for the 21st Century

Objavljeno:

Leo Panitch: Leve strategije za 21. stoletje – kaj se lahko naučimo iz napak komunistov in socialne demokracije

Inštitut za delavske študije vabi na predavanje kanadskega marksista Lea Panitcha, ki bo v ponedeljek, 10. 11. 2014, ob 18.00 v Stari mestni elektrarni na Slomškovi 18 v Ljubljani.

Velika recesija je ponovno opozorila na kapitalistična protislovja in prebudila politične pobude, ki ponujajo alterative kapitalizmu. Najbolj odmeven odgovor na krizo je bilo gibanje Occupy, ki je s posnemanjem anarhističnih praks problematiziralo tako kapitalizem in njemu zveste lakajske politične elite kakor tradicionalno politično organiziranje na levici. Toda kam je ta odgovor pripeljal gibanje Occupy?

Politična levica je bila s padcem berlinskega zida popolnoma poražena. Ne le zaradi nenadnega razpada držav dejansko obstoječih socializmov, ampak tudi zato, ker so socialdemokratske stranke popolnoma posvojile neoliberalna načela. Ti neuspehi levice imajo precej daljšo zgodovino, saj se je socialdemokracija že kmalu po drugi svetovni vojni deklarativno odpovedala antikapitalizmu, dejansko obstoječi socializmi so se ujeli v svoja notranja protislovja, na Zahodu pa so komunistične in socialistične organizacije izgubljale svojo moč in ideološki fokus.

Poleg gibanja Occupy je velika recesija spodbudila vzpon levih alternativ, ki iščejo novo pot k odpravi in preseganju kapitalizma ter se soočajo z novimi strateškimi vprašanji. Ključno vprašanje je še vedno, katere so najprimernejše organizacijske oblike na levici, po katerih zgodovinskih primerih se zgledovati in katerim se odreči, oziroma katere so najbolj ustrezne oblike političnega organiziranja v novi konjunkturi.

Leo Panitch je kanadski profesor politologije na univerzi v Yorku. Je urednik revije Socialist Register in avtor mnogih del, med drugimi Konec parlamentarnega socializma (The End of Parliamentary Socialism) in Prenavljanje socializma: demokracija, strategija in domišljija (Renewing Socialism: Democracy, Strategy, and Imagination) ter nedavno nagrajene knjige The Making of Global Capitalism.

Sorodno:

Anže Dolinar: Država v poznem kapitalizmu

Protisloven status sodobne kapitalistične države zagotavlja, da se njeno razumevanje vztrajno izmika teoretskim prijemom. Znotraj marksistične kritike lahko protislovnost statusa države orišemo preko dveh temeljnih dejstev kapitalizma. Prvo je strukturna lastnost kapitala, da zasleduje profit, je mo...

Colin Barker: O državi

Prosili so me, da predavam o marksizmu in državi ter da se znotraj te splošne teme posvetim razpravi med Ralphom Milibandom in Nikosom Pulancasom iz sedemdesetih let 20. stoletja. Glede na to, da se nekatere od njunih idej danes zopet pojavljajo predvsem v Grčiji in Španiji, se bom osredotočil na nj...

Heide Gerstenberger: Kapitalistična državna oblast

Prve kapitalistične države so bile buržoazne države, ki so se konstituirale v teku buržoaznih revolucij. Revolucionarji so se zoprestavili privatnemu lastništvu pravne ter vojaške oblasti in od takrat naj bi ta oblast pripadala državi. Marksisti zagovarjajo tezo, da moramo ta proces ekspropriacije r...

Martin Hergouth: Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države

“Rien.” - Ludvik XVI, dnevniški zapisek, 14.7.1789

Ko gre za mišljenje države, strogo ločevanje med intelektualno zgodovino teorij države na eni strani in objektivno-materialistično zgodovino nastanka države na drugi v bistvenem oziru ni smiselno. Upoštevati je treba ravno to, da je bil zgodovins...

Panagiotis Sotiris: Ponovni premislek teorij imperializma

Namen predavanja je ponovno premisliti klasične marksistične teorije imperializma, predvsem teorije Lenina, Buharina in Rose Luxemburg, ter oceniti, kako primerne so za sodobno radikalno teorijo in politiko. Poudarili bomo predvsem to, da so nekatera stara vprašanja pomembna še danes: denimo vprašan...

Primož Krašovec: Država, srednji razred in nacionalni interes

Tako država kot srednji razred sta v ospredju mnogih sodobnih socioloških študij: študij “umika države” v času “globalizacije” na eni strani ter študij “postindustrijske družbe,” v kateri naj ne bi bilo več klasičnih, ostrih razrednih antagonizmov in smo vsi srednji razred. Država in srednji razred...

Richard Seymour: O vprašanju strategije in organizacije

Kot pove naslov, se bo predavanje posvetilo predvsem vprašanju (socialistične) strategije in organizacije. Pri tem se bo gotovo odprlo povezano vprašanje države, vendar bomo preučili tudi razmerje državne oblasti [governmental power] z družbenimi gibanji ter posamičnimi kampanjami in upori.

Richar...

Zdravko Kobe: Težave z občim. Heglova teorija države in njeni problemi

Ena od ključnih potez Heglove politične teorije je vpeljava razmika med civilno družbo kot sfero posebnega in državo kot mestom, kjer posamezniki živijo obče življenje. Ta afirmacija države, proti kateri se levica in desnica nenavadno hitro povežeta v načelno koalicijo, pa ni brez svojih težav. Pose...