V predavanju bomo poskusili nakazati neko možno linijo razmisleka znotraj odnosa med produktivnostjo, emancipacijo in delom. V prvem delu se bomo osredotočili na povezavo med delom in produktivnostjo ter preko nje poskusili ugotoviti kaj je tisto, kar po Marxu odlikuje »najslabšega stavbenika« pred »najboljšo čebelo«. Skozi tri glavne elemente Marxove misli - odtujitev, blagovni fetišizem in teorijo vrednosti bomo poskusili pokazati, kako se delo, razumljeno v širšem pomenu besede, torej, kot človeško samo-opredmetenje, v kapitalističnem produkcijskem načinu preko težnje po nenehni produktivnosti temeljito preoblikuje in sprevrže v dejavnost kapitala. V drugem delu bomo poskusili razviti povezavo med produktivnostjo in emancipacijo. Vprašali se bomo, kako je možno misliti spremembo v dejavnosti, ki nam ne pripada več. Odgovor na dano vprašanje bomo s pomočjo Kantove kritične misli poskusili najti ravno tam, kjer se nam zdi, da je nemogoč – znotraj produktivnosti same. [divider] Lea Kuhar je članica programskega odbora Inštituta za delavske študije in doktorska študentka filozofije na podiplomski šoli ZRC SAZU
Adorno writes, in the dedication of Minima Moralia, that if life should be effaced ‘then the monstrosity of absolute production will triumph’. The contemporary partisans of accelerationism can be characterised as refusing this notion of the monstrosity of production, to instead suggest the embrace o...
This lecture focuses on the role production plays in capitalist society. More specifically, it is concerned with how critical theories of reification construe the role of production in capitalist society in light of the 2008 social crisis....
"Productivity" has always been an ideological term. Especially in societies that experience economic growth. He (!) who can claim that he is "productive", and hence responsible for the growth which in the end benefits everybody, can also c...
PRODUKTIVNOST IN VOJNA ZA MERO: BOGASTVO, VREDNOST IN VREDNOSTI
Kakorkoli se že meri produktivnost, - vsakodnevni output na delavca, produktivnost dela glede na čas dela, skupni faktor produktivnosti, bruto domači proizvod na prebivalca – je ta v preteklem stoletju izjemno rasla. Kot je leta 1930...
V predavanju me bo zanimala produktivnost delovne sile same, tj. vprašanje, kako tako v zgodovini kot danes določene človeške telesne in duševne zmožnosti dobijo obliko, ki je dejansko uporabna za kapitalistično produkcijo, tj. sploh postanejo delovna sila (saj zmožnosti neciviliziranega in nediscip...
Predavanje bo izhajalo iz ekonomskega škandala, ki ga je Marx v svoji kritiki politične ekonomije vzel za osnovo svoje konfrontacije s prevladujočimi ekonomskimi doktrinami in njihovimi kozmetičnimi olepšavami družbene realnosti. Seveda gr...
Historični materializem vztraja, da so vsakokratni vodoravni in navpični lastninski odnosi med ekonomskimi akterji ključni strukturni dejavnik družbenega razvoja. Različni lastninski odnosi vodijo k zelo različnim vzorcem družbenega razvoja in gospodarske rasti. Izkupiček kapitalističnih lastninskih...
Ena glavnih karakteristik moderne industrijske družbe je njena nenehna rast produktivnosti dela. Ravno te rastoče stopnje produktivnosti omogočajo eksponentne rasti bruto družbenega proizvoda, ki smo jim priča zadnjih dvesto let. Obenem pa prav ta ista karakteristika rastoče produktivnosti, ki omogo...
Učbeniška ekonomika nas uči definicije produktivnosti z razmerjem celotnega produkta glede na ponderirano povprečje vložkov. Če je razlika med vložki in produkti večja, potem govorimo o rasti produktivnosti, čemur je potrebno prišteti še vpliv spreminjajočega stanja tehnologije. Vsaj tako nas danes...
