Some ALT text

Uroš Kranjc: Produktivnost v luči zasebne lastnine in tehnologije ter izključene množice

Objavljeno:

Učbeniška ekonomika nas uči definicije produktivnosti z razmerjem celotnega produkta glede na ponderirano povprečje vložkov. Če je razlika med vložki in produkti večja, potem govorimo o rasti produktivnosti, čemur je potrebno prišteti še vpliv spreminjajočega stanja tehnologije. Vsaj tako nas danes učijo ekonomske in poslovne šole. V prispevku bomo skušali prikazati naše umevanje produktivnosti v okvirih institucionalne ekonomije Thorsteina Veblena. Ključno izhodiščno razliko bomo videli v nasprotju med neoklasičnim seštevanjem vrednosti kapitalskih vložkov ter institucionalnemu pomenu vloge znanja in veščin za uporabo fizičnega kapitala - mašinerije.

Nadalje bomo odprli vprašanje pomena "obstoječega stanja tehnologije" (razumljeno v širšem smislu, npr. manufakturne delavnice, fordistična organizacija proizvodnje, sodobni finančni kapitalizem), ki določa specifično distribucijo institucij in njihovih razmerij v določenem produkcijskem načinu. V središču bo naslednja dilema: kakšne učinke ima umestitev institucije zasebne lastnine v institucionalni okvir kapitalizma, če mu vsilimo tezo (ne)ekvivalentne menjave?

Institucionalna ekonomija misli spremembo skozi darwinovski pristop evolucije (selekcija, variacija, dednost), pri čemer pa vseeno pušča odprta vrata t.i. »zunanjim šokom«, ki lahko z neposredno intervencijo/rezom spremenijo tok evolucije (pomislimo samo na kredno-terciarno izumrtje). Če institucije razumemo na podoben način kot Veblen, s postopnim spreminjanjem in prilagajanjem, ali lahko večje premike v stopnjah produktivnosti jemljemo za legitimne znake institucionalnih sprememb?[divider]

Uroš Kranjc, doktorski študent filozofije na ZRC - ukvarja se predvsem s kritiko politične ekonomije in raziskuje epistemološke probleme različnih heterodoksnih smeri ekonomije.

Sorodno:

Benjamin Noys: The Monstrosity of Absolute Production

Adorno writes, in the dedication of Minima Moralia, that if life should be effaced ‘then the monstrosity of absolute production will triumph’. The contemporary partisans of accelerationism can be characterised as refusing this notion of the monstrosity of production, to instead suggest the embrace o...

David Harvie: Productivity and the War over Measure: Wealth, Value and Values

PRODUKTIVNOST IN VOJNA ZA MERO: BOGASTVO, VREDNOST IN VREDNOSTI

Kakorkoli se že meri produktivnost, - vsakodnevni output na delavca, produktivnost dela glede na čas dela, skupni faktor produktivnosti, bruto domači proizvod na prebivalca – je ta v preteklem stoletju izjemno rasla. Kot je leta 1930...

Lea Kuhar: Reflektivna (ob)sodba produktivnosti

V predavanju bomo poskusili nakazati neko možno linijo razmisleka znotraj odnosa med produktivnostjo, emancipacijo in delom. V prvem delu se bomo osredotočili na povezavo med delom in produktivnostjo ter preko nje poskusili ugotoviti kaj je tisto, kar po Marxu odlikuje »najslabšega stavbenika« pred...

Primož Krašovec: Produktivnost, svoboda in policija

V predavanju me bo zanimala produktivnost delovne sile same, tj. vprašanje, kako tako v zgodovini kot danes določene človeške telesne in duševne zmožnosti dobijo obliko, ki je dejansko uporabna za kapitalistično produkcijo, tj. sploh postanejo delovna sila (saj zmožnosti neciviliziranega in nediscip...

Urban Sušnik: Kapitalizem in prekletstvo Prometejevega darila

Ena glavnih karakteristik moderne industrijske družbe je njena nenehna rast produktivnosti dela. Ravno te rastoče stopnje produktivnosti omogočajo eksponentne rasti bruto družbenega proizvoda, ki smo jim priča zadnjih dvesto let. Obenem pa prav ta ista karakteristika rastoče produktivnosti, ki omogo...