Some ALT text

Matija Jan - Fifi: Topologija nasilja

Objavljeno:

V modi je določen teoretsko-moralni normativ, ki vleče jasno črto med notranjim prostorom nenasilja in njegovo nasilno vnanjostjo. Notranjost opredeljujejo pojmi civilizacije, idealnosti reda – pa naj bo ta mišljen v okviru avtoritarnega ali demokratičnega modela – ter produktivnosti á la aktualizacije določenih pertinentnih potencialnosti. Zunanjost kot mesto nasilja je na drugi strani določena prek barbarizma, razpada idealnih političnih struktur ter predvsem prek neproduktivne dejavnosti. Če je razvitje določenih človeških potencialov stvar produkcije, je nasilje kot njihova neproduktivna opozicija določena skozi funkcijo zatiranja potencialnosti. V opoziciji do opisanega normativno-teoretskega dispozitivaje potrebno prek avtorjev kot so Foucault, Deleuze, Nietzsche, Bataille, Balibar ter Spinoza, prikazati, da je nasilje lahko le absolutno produktivna dejavnost ter, da sam pojem neproduktivnega nasilja v tem dispozitivu vzdrži zgolj na osnovi normativne opredeljenosti pojma učinka. Potrebno je prikazati, da je nasilje tiha in spregledana predpostavka vsakega reda – tako v smislu konstitucije vsake politične topologije kot v smislu njene re-produckije, ki ni klišejsko ohranjanje statusa quo z represijo temveč ponavljajoče proizvajanje že vzpostavljenih topoloških razmerij. Prav tako pa se ne sme zavreči pojma neproduktivnega nasilja temveč proizvesti njegovo predelavo, ki neproduktivno nasilje iz pozicije vnanjosti barbarizma premika v funkcijo mesta-relacije, ki šele omogoča vsako re-produktivno ter produktivno topologijo.

Sorodno:

Aleš Bunta: Štirje portreti oblasti

Sodobna oblast ni nagnjena k svojemu upodabljanju; ne naroča portretov. Če je v večini oblastnih modelov preteklosti podoba vladarja ali voditelja, obeležena z vsemi značilnimi emblemi, igrala centralno vlogo znotraj njenega izvajanja, se danes dogaja ravno nasprotno: direktorji in lastniki korporac...

Aleš Mendiževec: Kako nasilje deluje?

Nasilje z družbo ne izgine, niti s politiko oziroma z oblastjo. Kar je jasno že kar nekaj časa. Ob tem pa se obrača nekoliko manj pozornosti k vprašanju, kako družba - ali pa oblast - razume in navsezadnje tudi uporablja nasilje. Tudi največji liberalni teoretiki tipa John Locke so bili brez usmilje...

Luka Lisjak: Nasilje, oblast, politika - Hannah Arendt in liberalna misel

V enem zadnjih intervjujev je Hannah Arendt na vprašanje francoskega novinarja Rogerja Errere, ki je njeno misel navezoval na kontekst liberalne misli, odgovorila: »Nisem prepričana, da sem liberalka«. Nelagodno razmerje med Arendt in liberalizmom je prišlo na dan na številnih mestih, najbolj očitno...

Martin Hergouth: Heglov monarh in komičnost nasilja

Četrtek, 13.4.2017 19.00 Živko Skvotec, Tovarna Rog, LJ FB dogodek >>

Politično sedanjost zaznamuje nov val skrbi (in nekaj fascinacije) nad tem, da je v urejanju kolektivnega življenja in političnega odločanja na delu nekaj, kar je  splošnemu modernemu idealu racionalno utemeljene oblasti karsed...

Maruša Nardoni: Ideologija interpelira žrtev v subjekt

Nasilje bomo skušali misliti na ozadju teorije ideologije Louisa Althusserja. Po mnenju kritikov je eden bolj problematičnih elementov tovrstne teorije pasivnost interpeliranega subjekta. Slabost dotične teorije naj bi se torej nahajala v prevelikem poudarjanju vloge institucij in posledično premajh...

Muanis Sinanović: Teroristi vs. troli

Izhajam iz predpostavke, da družba ne obstaja kljub temu, da obstaja razredni boj. Ker družba ne obstaja, se razredni boj ves čas premešča in zgošča, družbenost pa je lahko tudi produkt zavestnega delovanja. Zdi se, da se danes nahajamo v fazi, ko to premeščanje in zgoščevanje v veliki mer...