Some ALT text

Muanis Sinanović: Teroristi vs. troli

Objavljeno:

Izhajam iz predpostavke, da družba ne obstaja kljub temu, da obstaja razredni boj. Ker družba ne obstaja, se razredni boj ves čas premešča in zgošča, družbenost pa je lahko tudi produkt zavestnega delovanja. Zdi se, da se danes nahajamo v fazi, ko to premeščanje in zgoščevanje v veliki meri določajo strategije komunikacijskega kapitalizma, pogojenega s tehnologijami medijev in družbenih omrežij. Najbolj izpostavljena linija boja poteka na ravni whitrash troli – barbari z Vzhoda, to je migranti in teroristi, ki jih prvi enačijo. Kako se ta kulturni boj vzpostavi, bomo prikazali preko poznega Deleuza in njegove koncepcije družbe nadzora, ki je temeljno povezana z vprašanjem prostega gibanja. Kako se zgošča, bomo pokazali preko nekaterih apokaliptičnih, a tudi zato uporabnih konceptov Paola Virilia. Iz tega prikaza bomo izpeljali tako trolovsko kot teroristično nasilje (s katero sama migrantska populacija seveda nima praktično nič) kot zakonodajno nasilje, ne pa kot nasilje, ki zakon ruši, sklicujoč se seveda na Benjaminovo distinkcijo.

Muanis Sinanović piše za Radio Študent 89,3 MHz in spletni portal PROLETTER, objavil je tri pesniške zbirke, urejal literarno revijo IDIOT in nekaj knjig.

FB dogodek >>

Sorodno:

Aleš Bunta: Štirje portreti oblasti

Sodobna oblast ni nagnjena k svojemu upodabljanju; ne naroča portretov. Če je v večini oblastnih modelov preteklosti podoba vladarja ali voditelja, obeležena z vsemi značilnimi emblemi, igrala centralno vlogo znotraj njenega izvajanja, se danes dogaja ravno nasprotno: direktorji in lastniki korporac...

Aleš Mendiževec: Kako nasilje deluje?

Nasilje z družbo ne izgine, niti s politiko oziroma z oblastjo. Kar je jasno že kar nekaj časa. Ob tem pa se obrača nekoliko manj pozornosti k vprašanju, kako družba - ali pa oblast - razume in navsezadnje tudi uporablja nasilje. Tudi največji liberalni teoretiki tipa John Locke so bili brez usmilje...

Luka Lisjak: Nasilje, oblast, politika - Hannah Arendt in liberalna misel

V enem zadnjih intervjujev je Hannah Arendt na vprašanje francoskega novinarja Rogerja Errere, ki je njeno misel navezoval na kontekst liberalne misli, odgovorila: »Nisem prepričana, da sem liberalka«. Nelagodno razmerje med Arendt in liberalizmom je prišlo na dan na številnih mestih, najbolj očitno...

Martin Hergouth: Heglov monarh in komičnost nasilja

Četrtek, 13.4.2017 19.00 Živko Skvotec, Tovarna Rog, LJ FB dogodek >>

Politično sedanjost zaznamuje nov val skrbi (in nekaj fascinacije) nad tem, da je v urejanju kolektivnega življenja in političnega odločanja na delu nekaj, kar je  splošnemu modernemu idealu racionalno utemeljene oblasti karsed...

Maruša Nardoni: Ideologija interpelira žrtev v subjekt

Nasilje bomo skušali misliti na ozadju teorije ideologije Louisa Althusserja. Po mnenju kritikov je eden bolj problematičnih elementov tovrstne teorije pasivnost interpeliranega subjekta. Slabost dotične teorije naj bi se torej nahajala v prevelikem poudarjanju vloge institucij in posledično premajh...

Matija Jan - Fifi: Topologija nasilja

V modi je določen teoretsko-moralni normativ, ki vleče jasno črto med notranjim prostorom nenasilja in njegovo nasilno vnanjostjo. Notranjost opredeljujejo pojmi civilizacije, idealnosti reda – pa naj bo ta mišljen v okviru avtoritarnega ali demokratičnega modela – ter produktivnosti á la aktualizac...