Dragan Nikčević: Distopija za današnji čas

Objavljeno:

Prispevek je bil prvotno objavljen v majsko-junijski številki revije Kinotečnik.

"Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej." Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasilje postalo stvar vsakdanjika.

Otroci človeštva (Children of men, Alfonso Cuarón, 2006) je filmski portret distopične družbe za današnji čas. Še posebej je aktualen zato, ker so fašistoidne politike, ki jih režiser niza iz kadra v kader, na prvi pogled paradoksno multikulturne. Priča smo ničelni stopnji fašizma. To ni zgodovinski fašizem dvajsetih in tridesetih let dvajsetega stoletja, niti ne gre za rafiniran nacionalizem, s katerim današnji populisti načenjajo ustaljeni politični red. Fašistoidnost Velike Britanije, skozi katero se prebijajo naši protagonisti, ne izključuje po krvi, niti po kulturi, ampak po državljanstvu. Temnopolti britanski vojaki, ki izganjajo kontinentalne zahodnjake in severnjake, ter anahronistična starka, ki se v nekem kadru v nemščini zgraža nad tem, da je zaprta v kletki skupaj s črnci, pričajo o "naprednosti" režima. Tovrstna posplošujoča in politično korektna avtoritarnost je bistvo današnjega časa, v katerem lahko humanitarne vrednote brez težav soobstajajo s postavljanjem žice na mejah ter zaostrovanjem varnostnih in azilnih politik.

Tudi v kanonu znanstvene fantastike predstavlja zgodba odmik od ustaljenih tradicij. Idealnotipsko sta pogosto zoperstavljeni dve klasiki: 1984 in Krasni novi svet. Na eni strani distopija, ki jo uteleša vseobsegajoč in represiven državni aparat, ekraniziran na primer z 1984 (Michael Radford, 1984), Ekvilibrij (Equilibrium, Kurt Wimmer, 2002) in V kot vroče maščevanje (V for Vendetta, James McTeigue, 2006). Na drugi recimo temu bolj foucaultovski pristop, kjer vzdrževanje družbenega reda ne poteka prvenstveno z odkrito represijo, ampak z regulacijo užitka in samoizpolnjevanja, kar nam je znano iz trilogije Matrica. Spomniti velja še na mejne primere, kot je Fahrenheit 451 (François Truffaut, 1966). Oba idealna tipa sta odraz svojega časa – na eni strani kritika potrošniške družbe, v kar so se v veliki meri (nikakor izključno) reducirali novi idejni tokovi šestdesetih in sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Na drugi afirmacija meščanskih idealov individualizma in liberalizma kot cepiv pred totalitarizmom. Interpretacije, jasno, niso nujno enake zavednim avtorskim intencam – George Orwell, kritik angleškega kolonializma in borec v vrstah trockističnih milic v španski državljanski vojni, se lahko obrača v grobu zaradi kooptacije, ki je prišla z uvrstitvijo 1984 in Živalske farme v mainstreamovski kanon svetovne umetnosti.

Pri Otroci človeštva pa umanjka tista notranja partija, vlada v senci ali kabala zarotnikov, ki bi si zamislila in oblikovala svet po svoji podobi, navadnim smrtnikom pa preprečevala misliti, brati knjige ali čutiti. Ne skrbijo nas več konformizem ali nedemokratičnost, zdaj gre za preživetje. Distopija ni več antiutopija, barvni negativ popolno organizirane družbe, ampak je umazan družbeni kaos.

Vzemimo film kot opozorilo, kaj se z družbo že dogaja. Hkrati pa to sporočilo ni moralistično ali podano skozi optiko herojskega disidenta, temveč je režiser našel prostor zanj v ozadju nekaterih najdaljših in tehnično najkompleksnejših kadrov zadnjih let. Kot je v komentarju k DVD izdaji izpostavil znani perverzni ljubitelj filma: ospredje filma služi kot spremljava ozadju in ne obratno.

Dragan Nikčević

Sorodno:

Anej Korsika: Čilska pot v socializem

Henry Kissinger, ameriški zunanji minister v času Nixonove in Fordove administracije, naj bi na neki točki izjavil: “Ne vem, zakaj bi morali mirno gledati, da zgolj zaradi neodgovornosti njenega prebivalstva neka država postane komunistična.” Citat lepo povzema imperialistično bistvo politike, ki so...

Anže Dolinar: Primer Ukrajine

Odnos slovenske države do mednarodne centralizacije kapitala, ki se dogaja znotraj EU, je specifičen v tem, da ga spremlja razkrajanje moči slovenske države. Specifična situacija korespondira z mnogimi evropskimi deželami, ki so se znašle v polkolonialnem odnosu. To strukturno dejstvo onemogoča obst...

Dragan Nikčević: The Origins of May Day

Have you ever noticed how so many protests happen in May? There is a reason for this, and it originates in the late nineteenth-century struggle for workers’ rights. The history of its commemoration is a microhistory of the Left.

In the beginning

In 1864, The International Workingmen’s Associatio...

Marko Kržan: Ocrt historije samoupravnog socijalizma

U ovom članku sažeto je predavanje kojeg sam imao 19. novembra 2012 godine u Beogradu na poziv drugarica i  drugova iz Centra za kulturnu dekontaminaciju (Učitelj neznalica i njegovi komiteti). Pokušao sam napraviti jednu skicu razvitka jugoslavenskog samoupravnog socijalizma između 1945 i kasnih se...

Pismo podpore Tovarni Rog

V Inštitutu za delavske študije izražamo podporo kolektivom, ki delujejo in so v preteklosti delovali v prostorih nekdanje tovarne Rog. Zgodba tovarne Rog, kjer sta nekoč stavkam, odpuščanjem in neštetim osebnim tragedijam sledili prisilna poravnava in stečaj, je simptomatičen in vzorčen primer proc...

Podprimo naše poštarje!

Mogoče se najde kdo med nami, ki bo v zimskem času, v snežnih razmerah in po zamrznjenih pločnikih, uporabljal kolo ali se vozil z motorjem.

Nihče pa ne bo pri zdravi pameti tega počel po 8, 10 ali 12 ur naenkrat, teden za tednom in pri tem tvegal poškodbe na ledu ali resno obolenje.

Razen tisti...

Programme outline: Labour and Technology

ILS Seminar: Labour and Technology October 6th 2017 Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Among all the potential candidates for a global-systemic catastrophe, or at the very least a serious break with the current state of affairs, the one that elicits the greatest fascination is the one that is inte...

Theodor Adorno: Rana po imenu Heine

Danes mineva 160 let od smrti Heinricha Heineja, pesnika, kritika in publicista iz obdobja romantike, ki je bil med drugim še Heglov učenec in Marxov znanec.

Pred 60 leti, ob 100 obletnici njegove smrti, je Theodor Adorno napisal tekst "Rana po imenu Heine" (Die Wunde Heine, 1956), ki ga obj...

Rok Kogej: Alternative vstajniškega gibanja

Vstajniško gibanje je zelo heterogena tvorba in njenim posameznim delom so skupne le zgodovinske okoliščine, iz katerih so vzniknili in na katere se odzivajo, pa čeprav različni deli te okoliščine razumejo različno. To so okoliščine svetovne gospodarske in finančne krize, ki je v ZDA izbruhnila leta...

Sašo Slaček: »Niti bankir niti fašistka!«

V drugem krogu predsedniških volitev v Franciji je zmago slavil predstavnik establišmenta, nekdanji bankir, avtor pomembnih neoliberalnih reform vlade Manuela Vallsa, Emmanuel Macron. Čeprav bo marsikdo občutil olajšanje, da predsedniškega mesta ni uspelo zasesti kandidatki skrajne desnice Marine Le...

Tibor Rutar: Hegemonija in kolektivno delovanje

* To je razširjena različica članka, ki je bil objavljen v psihološki reviji Panika (let. 19, št. 1, 2015).

Italijanski marksist Antonio Gramsci je bil verjetno najvplivnejša izhodiščna referenca za praktično vsakega progresivnega avtorja, ki se je v drugi polovici preteklega stoletja ukvarjal s k...

Tibor Rutar: Max Weber

Uvod: »buržoazni Marx«?

Slavni sociolog in ekonomist Vilfredo Pareto je bil v osmrtnici socialističnega časnika Avanti! oklican za »buržoaznega Karla Marxa«.[1] Veliko bolj znano je, da je leta 1926 Albert Salomon s tem izrazom opisal še enega, nemara slavnejšega sociologa in ekonomista, Maxa...

Tibor Rutar: Roy Bhaskar

Na današnji dan leta 1944 se je rodil Roy Bhaskar, britanski filozof in utemeljitelj kritičnega realizma. Kritični realizem je filozofija znanosti in družbe, ki je danes poznana v mnogo različicah – med katerimi je nekaj precej nenavadnih in neproduktivnih –, vendar pa sta dve zgodnji Bhaskarjevi de...

Tibor Rutar: Transition, Austerity and Primitive Accumulation - Left Answers

Today, political, economic and, given the rise of Golden dawn and other fascist tendencies, also ideological implications of the global capitalist crisis are intensifying rather than, as the free-market ideologues would have us believe, decreasing. Hence, for the Left, a thorough understanding of ho...