Podprimo naše poštarje!

Objavljeno:

Mogoče se najde kdo med nami, ki bo v zimskem času, v snežnih razmerah in po zamrznjenih pločnikih, uporabljal kolo ali se vozil z motorjem.

Nihče pa ne bo pri zdravi pameti tega počel po 8, 10 ali 12 ur naenkrat, teden za tednom in pri tem tvegal poškodbe na ledu ali resno obolenje.

Razen tistih, ki so v to prisiljeni s strani brezobzirnega delodajalca.

Ko se vprašamo, kdo je takšen brezobziren delodajalec, dobimo odgovor: Pošta Slovenije, družba v 100% lasti Republike Slovenije in eden največjih delodajalcev v državi.

Vsaka družba bi morala ukrepati glede zaposlenih, ki delajo nadure in množično zbolevajo in se poškodujejo na mrazu.

Vendar se upravi Pošte Slovenije tudi ob zadnji zmrzali ni zdelo vredno ukrepati, njihovemu sindikalnemu zaupniku, Saši Gržiniču pa. Zato je pozval zaposlene, naj v nemogočih razmerah ne delajo več kakor 8 ur, ker Pošta Slovenije že predolgo noče ukreniti ničesar glede problema lastne kadrovske podhranjenosti ter preobremenjenosti svojih poštark in poštarjev.

Pošta Slovenija je nato počakala na izid pogajanj s sindikatom. Niso se razpletla tako, kot bi si želeli, ker se je zaposlenim zdelo absurdno, da bi bili zadovoljni z mizernim povišanjem malice. Saša Gržinič je nato ravnal v skladu z voljo svojih tovarišic in tovarišev ter odklonil tako smešen kompromis. Zdaj mu grozi odpoved, zaradi poziva, ki se je zgodil preteklo zimo in ki sedaj služi kot prikladen izgovor. Sindikalni zastopnik, skratka, doživlja pritiske, da bi pogajanja zaključil na način, ki bi bil bolj ugoden za upravo in manj za tiste, ki jih predstavlja.

V letu 2017 nas tako Pošta Slovenije še enkrat prijazno opominja na dejstvo, da podjetja v državni lasti še zmeraj niso nujno rešitev za vso sranje, ki ga moramo požreti zaradi kapitalističnega gospostva. Reši nas lahko le korenita sprememba družbenih odnosov.

Dokler ne bo prišel takšen dan, pa je ključno podpreti aktiviste, kot je Saša Gržinič, in bitke, ki jih bojujejo, ker si bomo samo s solidarnostjo in udeležbo v teh bitkah izborili boljši jutri.

Udarec sindikalnemu zastopniku je udarec sindikatu, je udarec vsem zaposlenim in je udarec delavstvu nasploh. Če ne sledimo tej logiki, potem Saše in podobnih nekega dne več ne bo in veseli bomo lahko, če bomo malico in nadomestila za bolniški stalež sploh ohranili.

Tovariško, Inštitut za delavske študije

Sorodno:

Anej Korsika: Čilska pot v socializem

Henry Kissinger, ameriški zunanji minister v času Nixonove in Fordove administracije, naj bi na neki točki izjavil: “Ne vem, zakaj bi morali mirno gledati, da zgolj zaradi neodgovornosti njenega prebivalstva neka država postane komunistična.” Citat lepo povzema imperialistično bistvo politike, ki so...

Anže Dolinar: Primer Ukrajine

Odnos slovenske države do mednarodne centralizacije kapitala, ki se dogaja znotraj EU, je specifičen v tem, da ga spremlja razkrajanje moči slovenske države. Specifična situacija korespondira z mnogimi evropskimi deželami, ki so se znašle v polkolonialnem odnosu. To strukturno dejstvo onemogoča obst...

Dragan Nikčević: Distopija za današnji čas

Prispevek je bil prvotno objavljen v majsko-junijski številki revije Kinotečnik.

"Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej." Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasi...

Dragan Nikčević: The Origins of May Day

Have you ever noticed how so many protests happen in May? There is a reason for this, and it originates in the late nineteenth-century struggle for workers’ rights. The history of its commemoration is a microhistory of the Left.

In the beginning

In 1864, The International Workingmen’s Associatio...

Marko Kržan: Ocrt historije samoupravnog socijalizma

U ovom članku sažeto je predavanje kojeg sam imao 19. novembra 2012 godine u Beogradu na poziv drugarica i  drugova iz Centra za kulturnu dekontaminaciju (Učitelj neznalica i njegovi komiteti). Pokušao sam napraviti jednu skicu razvitka jugoslavenskog samoupravnog socijalizma između 1945 i kasnih se...

Pismo podpore Tovarni Rog

V Inštitutu za delavske študije izražamo podporo kolektivom, ki delujejo in so v preteklosti delovali v prostorih nekdanje tovarne Rog. Zgodba tovarne Rog, kjer sta nekoč stavkam, odpuščanjem in neštetim osebnim tragedijam sledili prisilna poravnava in stečaj, je simptomatičen in vzorčen primer proc...

Programme outline: Labour and Technology

ILS Seminar: Labour and Technology October 6th 2017 Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Among all the potential candidates for a global-systemic catastrophe, or at the very least a serious break with the current state of affairs, the one that elicits the greatest fascination is the one that is inte...

Theodor Adorno: Rana po imenu Heine

Danes mineva 160 let od smrti Heinricha Heineja, pesnika, kritika in publicista iz obdobja romantike, ki je bil med drugim še Heglov učenec in Marxov znanec.

Pred 60 leti, ob 100 obletnici njegove smrti, je Theodor Adorno napisal tekst "Rana po imenu Heine" (Die Wunde Heine, 1956), ki ga obj...

Rok Kogej: Alternative vstajniškega gibanja

Vstajniško gibanje je zelo heterogena tvorba in njenim posameznim delom so skupne le zgodovinske okoliščine, iz katerih so vzniknili in na katere se odzivajo, pa čeprav različni deli te okoliščine razumejo različno. To so okoliščine svetovne gospodarske in finančne krize, ki je v ZDA izbruhnila leta...

Sašo Slaček: »Niti bankir niti fašistka!«

V drugem krogu predsedniških volitev v Franciji je zmago slavil predstavnik establišmenta, nekdanji bankir, avtor pomembnih neoliberalnih reform vlade Manuela Vallsa, Emmanuel Macron. Čeprav bo marsikdo občutil olajšanje, da predsedniškega mesta ni uspelo zasesti kandidatki skrajne desnice Marine Le...

Tibor Rutar: Hegemonija in kolektivno delovanje

* To je razširjena različica članka, ki je bil objavljen v psihološki reviji Panika (let. 19, št. 1, 2015).

Italijanski marksist Antonio Gramsci je bil verjetno najvplivnejša izhodiščna referenca za praktično vsakega progresivnega avtorja, ki se je v drugi polovici preteklega stoletja ukvarjal s k...

Tibor Rutar: Max Weber

Uvod: »buržoazni Marx«?

Slavni sociolog in ekonomist Vilfredo Pareto je bil v osmrtnici socialističnega časnika Avanti! oklican za »buržoaznega Karla Marxa«.[1] Veliko bolj znano je, da je leta 1926 Albert Salomon s tem izrazom opisal še enega, nemara slavnejšega sociologa in ekonomista, Maxa...

Tibor Rutar: Roy Bhaskar

Na današnji dan leta 1944 se je rodil Roy Bhaskar, britanski filozof in utemeljitelj kritičnega realizma. Kritični realizem je filozofija znanosti in družbe, ki je danes poznana v mnogo različicah – med katerimi je nekaj precej nenavadnih in neproduktivnih –, vendar pa sta dve zgodnji Bhaskarjevi de...

Tibor Rutar: Transition, Austerity and Primitive Accumulation - Left Answers

Today, political, economic and, given the rise of Golden dawn and other fascist tendencies, also ideological implications of the global capitalist crisis are intensifying rather than, as the free-market ideologues would have us believe, decreasing. Hence, for the Left, a thorough understanding of ho...