Rok Kogej: Alternative vstajniškega gibanja

Objavljeno:

Vstajniško gibanje je zelo heterogena tvorba in njenim posameznim delom so skupne le zgodovinske okoliščine, iz katerih so vzniknili in na katere se odzivajo, pa čeprav različni deli te okoliščine razumejo različno. To so okoliščine svetovne gospodarske in finančne krize, ki je v ZDA izbruhnila leta 2008, pri nas pa dve leti kasneje, krize, ki jo je nemogoče misliti mimo ožje krize institucionalnega in ideološkega ustroja Evropske unije in območja evra. K tem širšim okoliščinam je treba prišteti še nekaj avtohtonih dejavnikov, in kar dobimo, je eksplozivna zmes rezanja socialnih storitev in transferjev, naraščanja deležev brezposelnosti in prekernih zaposlitev, padanja realnih mezd ter vnebovpijočo korupcijo na najvišjih ravneh politike in gospodarstva. Maribor tako ni bil vzrok vstajniškega gibanja, ampak je bil le njegov povod. Študentke in študenti, delavke in delavci, upokojenke in upokojenci so preplavili mestne trge in ulice po vsej Sloveniji zato, ker je vzrok mariborskega vstajniškega gibanja prisoten tudi v Ljubljani, Kopru in Trbovljah, kakor tudi v New Yorku, Barceloni in Atenah, kjer prihaja do podobnega socialnega in političnega vrenja.

Heterogenost vstajniškega gibanja je, kakor sem že omenil, tudi v različnih razumevanjih teh okoliščin, ki pa vodijo do različnih predlogov, kako te okoliščine spremeniti. Med tistimi predlogi, ki so se že ali pa se prav v tem času institucionalizirajo, lahko v grobem ločimo med tremi vrstami. Prva vrsta predlogov je trenutni politični zavesti najvšečnejša. To so tisti predlogi, ki krizo razumejo kot moralno krizo in kot krizo pravne države, ki je lahko splošna, pogosteje pa ima čisto konkretne obraze konkretnih politikov in menedžerjev, ki si nelegalno ali tudi čisto legalno polnijo žepe z denarjem državne blagajne in si s finančnimi mahinacijami prilaščajo nekoč skupna podjetja. To so torej zgodbe o notranjem sovražniku in s predvidljivim koncem. Sovražnika je treba prepoznati, zagrabiti za kravateljc, strpati v ječo ali mu vsaj izdati Berufsverbot (prepoved opravljanja poklica), tako izpraznjeno mesto pa zapolniti z moralno neoporečnimi strokovnjaki, ki bodo ponovno vzpostavili spoštovanje pravne države. Večjih sistemskih sprememb ti predlogi ne vključujejo, vseeno pa skušajo v neki, vse močnejši različici posnemati retoriko in predloge protikapitalistične levice. To različico lahko razumemo kot »ideološki protikapitalizem«, kakor je ta pojav imenoval marksistični ekonomist Alfred Sohn-Rethel, in sicer kot njegovo desno različico.

Druga vrsta vstajniških predlogov se od prve razlikuje v tem, da družbo in zgodovino misli na kompleksnejši način, deli pa se na dve različici, na bolj centristično in bolj levo. Po prvi, pragmatičnejši je kriza gospodarska in finančna kriza svetovnih razsežnosti. Vendar to ni kriza kapitalizma kot takega, ampak le kriza njegovega neoliberalnega (v svetovni razsežnosti) in tranzicijskega (v nacionalni razsežnosti) obdobja. Ta različica torej zavrača pot »nazaj ali naprej v komunizem«, če parafraziramo besede predsednika države, in namesto tega zagovarja socialnodemokratski ali socialnoliberalni model, kakršen je na Zahodu prevladoval v povojnem obdobju (1945–1973), pri nas pa smo ga, sicer v manj radodarni različici, živeli v desetletju po osamosvojitvi. Kar rabimo, je torej boljša regulacija gospodarstva in financ ter več socialne države, morda pa tudi ščepec delavskega soupravljanja, če le ne bo na njegov račun trpela produkcija »dodane vrednosti«. Druga, radikalnejša različica te vrste predlogov pa gre v svoji analizi dlje ter krizo vidi kot krizo kapitalizma in tudi kot okoljsko krizo, kot odgovor na katero je treba zgraditi »demokratični in ekološki socializem«. Vendar ta različica v svoji analizi ne preseže prepoznavanja negativnih učinkov kapitalizma ter spregleda razredni boj in zakone kapitalistične produkcije, s tem pa, tako kakor prva različica, ostaja ujeta v okvire konservativnega ali buržoaznega socializma, ki sta ga Marx in Engels napadla v Komunističnem manifestu. Sicer kliče po družbi brez delavcev, ampak kliče po buržoazni družbi brez delavcev, zato je leva različica ideološkega protikapitalizma.

Tretja vrsta vstajniških predlogov je marksistična in demokratičnosocialistična. Kriza je kriza kapitalizma. Družba je razklana, vendar rešitev ni v moralni ali korporativistični pomiritvi, ampak v radikalizaciji tega razrednega razkola, ki se lahko razreši le z izstopom iz kapitalizma in z demokratičnim prehodom v socializem. Zato pa mora vstajniško gibanje prerasti v delavsko gibanje in v delavsko stranko, ki ga bo združila ne z moralnimi ali s posebnointeresnimi pozivi, ampak s pozivi na osnovi občega interesa, ki ga zastopa razred vseh tistih, ki jim preživetja ne zagotavlja politična funkcija ali lastništvo ali upravljanje s produkcijskimi sredstvi, ampak morajo zanj prodajati svojo delovno silo. Ta vrsta predlogov na pristaja na buržoazno delitev na državo, ki stoji nasproti civilne družbe in gospodarstva, zato tudi ne moremo govoriti o predlogih, ki bi ciljali le politično ureditev. Razumeti jo je treba kot celoto, ki cilja na celovito preobrazbo družbe, na njeno celovito demokratizacijo. Do te preobrazbe mora priti na petih ravneh.

 

Če povzamem in zaključim. V vstajniškem gibanju lahko najdemo tri vrste predlogov: populistične, konservativne ali buržoaznosocialistične in demokratičnosocialistične. Kakor je bilo verjetno očitno, Delavsko-punkerska univerza zagovarja zadnje. Trenutna kriza ni moralna kriza ali kriza pravne države, ampak je kriza kapitalizma kot produkcijskega načina, ki je razredno izkoriščanje v imenu produkcije za profit. Za nacionalni pogled to pomeni, da moramo popraviti ne le napake tranzicije, ampak tudi napako, ki je sama tranzicija v kapitalizem.

Sorodno:

Anej Korsika: Čilska pot v socializem

Henry Kissinger, ameriški zunanji minister v času Nixonove in Fordove administracije, naj bi na neki točki izjavil: “Ne vem, zakaj bi morali mirno gledati, da zgolj zaradi neodgovornosti njenega prebivalstva neka država postane komunistična.” Citat lepo povzema imperialistično bistvo politike, ki so...

Anže Dolinar: Primer Ukrajine

Odnos slovenske države do mednarodne centralizacije kapitala, ki se dogaja znotraj EU, je specifičen v tem, da ga spremlja razkrajanje moči slovenske države. Specifična situacija korespondira z mnogimi evropskimi deželami, ki so se znašle v polkolonialnem odnosu. To strukturno dejstvo onemogoča obst...

Dragan Nikčević: Distopija za današnji čas

Prispevek je bil prvotno objavljen v majsko-junijski številki revije Kinotečnik.

"Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej." Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasi...

Dragan Nikčević: The Origins of May Day

Have you ever noticed how so many protests happen in May? There is a reason for this, and it originates in the late nineteenth-century struggle for workers’ rights. The history of its commemoration is a microhistory of the Left.

In the beginning

In 1864, The International Workingmen’s Associatio...

Marko Kržan: Ocrt historije samoupravnog socijalizma

U ovom članku sažeto je predavanje kojeg sam imao 19. novembra 2012 godine u Beogradu na poziv drugarica i  drugova iz Centra za kulturnu dekontaminaciju (Učitelj neznalica i njegovi komiteti). Pokušao sam napraviti jednu skicu razvitka jugoslavenskog samoupravnog socijalizma između 1945 i kasnih se...

Pismo podpore Tovarni Rog

V Inštitutu za delavske študije izražamo podporo kolektivom, ki delujejo in so v preteklosti delovali v prostorih nekdanje tovarne Rog. Zgodba tovarne Rog, kjer sta nekoč stavkam, odpuščanjem in neštetim osebnim tragedijam sledili prisilna poravnava in stečaj, je simptomatičen in vzorčen primer proc...

Podprimo naše poštarje!

Mogoče se najde kdo med nami, ki bo v zimskem času, v snežnih razmerah in po zamrznjenih pločnikih, uporabljal kolo ali se vozil z motorjem.

Nihče pa ne bo pri zdravi pameti tega počel po 8, 10 ali 12 ur naenkrat, teden za tednom in pri tem tvegal poškodbe na ledu ali resno obolenje.

Razen tisti...

Programme outline: Labour and Technology

ILS Seminar: Labour and Technology October 6th 2017 Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Among all the potential candidates for a global-systemic catastrophe, or at the very least a serious break with the current state of affairs, the one that elicits the greatest fascination is the one that is inte...

Theodor Adorno: Rana po imenu Heine

Danes mineva 160 let od smrti Heinricha Heineja, pesnika, kritika in publicista iz obdobja romantike, ki je bil med drugim še Heglov učenec in Marxov znanec.

Pred 60 leti, ob 100 obletnici njegove smrti, je Theodor Adorno napisal tekst "Rana po imenu Heine" (Die Wunde Heine, 1956), ki ga obj...

Sašo Slaček: »Niti bankir niti fašistka!«

V drugem krogu predsedniških volitev v Franciji je zmago slavil predstavnik establišmenta, nekdanji bankir, avtor pomembnih neoliberalnih reform vlade Manuela Vallsa, Emmanuel Macron. Čeprav bo marsikdo občutil olajšanje, da predsedniškega mesta ni uspelo zasesti kandidatki skrajne desnice Marine Le...

Tibor Rutar: Hegemonija in kolektivno delovanje

* To je razširjena različica članka, ki je bil objavljen v psihološki reviji Panika (let. 19, št. 1, 2015).

Italijanski marksist Antonio Gramsci je bil verjetno najvplivnejša izhodiščna referenca za praktično vsakega progresivnega avtorja, ki se je v drugi polovici preteklega stoletja ukvarjal s k...

Tibor Rutar: Max Weber

Uvod: »buržoazni Marx«?

Slavni sociolog in ekonomist Vilfredo Pareto je bil v osmrtnici socialističnega časnika Avanti! oklican za »buržoaznega Karla Marxa«.[1] Veliko bolj znano je, da je leta 1926 Albert Salomon s tem izrazom opisal še enega, nemara slavnejšega sociologa in ekonomista, Maxa...

Tibor Rutar: Roy Bhaskar

Na današnji dan leta 1944 se je rodil Roy Bhaskar, britanski filozof in utemeljitelj kritičnega realizma. Kritični realizem je filozofija znanosti in družbe, ki je danes poznana v mnogo različicah – med katerimi je nekaj precej nenavadnih in neproduktivnih –, vendar pa sta dve zgodnji Bhaskarjevi de...

Tibor Rutar: Transition, Austerity and Primitive Accumulation - Left Answers

Today, political, economic and, given the rise of Golden dawn and other fascist tendencies, also ideological implications of the global capitalist crisis are intensifying rather than, as the free-market ideologues would have us believe, decreasing. Hence, for the Left, a thorough understanding of ho...