Maričić, Ovnik, Rogelj: Za omiko, za Glasbo, za narodovo izobrazbo! Anahronizmi in protislovja glasbene stroke
»Na politiki je, da implementira strokovne odločitve,« ponosno razglaša trenutni premier v slogu bolj ali manj vseh oblastniških garnitur, ki so se v zadnjih desetletjih preizkusile na tronu slovenske demokracije. Pogoj za možnost takšne izjave je danes obče sprejeta predstavna shema, ki ostro razlikuje med domnevno pristransko in ideološko kontaminirano »politiko« na eni strani ter na videz objektivno in nezainteresirano »stroko« na drugi. Pri tem gre za dve skupini heterogenih diskurzivnih praks, ki ju v vsakdanjem življenju označujemo s tema bojda izključujočima se izrazoma. Strokovne diskurzivne prakse se v takšni predstavni konstelaciji kažejo kot ugledne, avtonomne in samozadostne družbene tvorbe; vednost, ki jo proizvajajo, pa je praviloma obdana z avro verodostojne normativnosti, na katero se s pridom opira ali sklicuje vsaka zgledna tehnokratska oblast. To pa še ne pomeni, da v družbi ne obstajajo tudi strokovne diskurzivne prakse, za katere oblast nima – in za prosperiteto svoje vladavine tudi ne potrebuje – kaj dosti posluha. Akterji teh diskurzivnih praks so lahko manj uspešni tudi pri pritegovanju kakršnega koli zanimanja širše javnosti, relevantnost njihove strokovne vednosti je omejena samo na zelo ozke interesne skupine. Javno se izpostavljajo zlasti ali zgolj takrat, ko na področje njihovega delovanja poseže »politika« s svojimi, seveda, venomer nestrokovnimi zahtevami, še posebej, če z njimi zamaje temeljne pogoje za (re)produkcijo slonokoščenega stolpa vednosti ter posledično tudi materialnega in družbenega statusa zadevnih strokovnjakov.
Predavanje bo obravnavalo prav eno izmed takšnih skupin intelektualcev – izbran krog glasbenih strokovnjakov, ki so se na ljubljanski Filozofski fakulteti zbrali na strokovnem posvetu o vlogi in pomenu pouka glasbe v osnovni šoli in gimnaziji z naslovom Glasbo se učim, z glasbo živim. Skozi tri panele so javno izrazili svojo zaskrbljenost nad namero Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo po prenovi obstoječega učnega načrta pri predmetu glasba. Javno dostopen posnetek tega strokovnega posveta služi kot zgoščena predstavitev prevladujočih stališč in neizrečenih predpostavk strokovnjakov za glasbo, ki zastopajo področja glasbene pedagogike, akademskega glasboslovja ter državnih glasbenih ustanov. Predstavniki teh panog so se na posvetu pričakovano zavzeli proti potencialni razširitvi glasbenih vsebin, ki naj bi jih učenci in dijaki usvajali po napovedani reformi učnega načrta.
Predavatelji bodo s pomočjo zbranih izjav opozorili na nekatera temeljna protislovja in anahronizme, v katere to skupino intelektualcev žene njihova pojenjajoča družbena funkcija: izsledili bodo zgodovinske korenine legitimacijskih sidrišč te strokovne skupine, se povprašali o morebitnem zamiranju ideološkega horizonta, na katerega se opira, ter nakazali materialne interese, ki jih strokovnjaki s svojimi izjavami zastopajo, obenem pa bodo podali nekaj izhodišč za obravnavo problemskega polja umetnosti, ki bi se izognilo prevladujoče estetskim disputom v zgodovini leve misli.
Predavanje bo pripravila muzikološka stroka, in sicer kar trije njeni magistri: Ivana Maričić, Jan Ovnik in Lovrenc Rogelj. Predavanje bo potekalo ob 19:00 v Participativni ljubljanski avtonomni coni (PLAC). Posnetek predavanja bo pozneje objavljen na IDŠ-jevem YouTube kanalu. Dogodek je organiziran v sodelovanju s Transform Europe.