Marko Zajc: Slovenski intelektualci kot ustvarjalci diskurza jugoslovanske krize v osemdesetih letih
Predavanje obravnava diskurz o gospodarski in družbeni krizi v Jugoslaviji sredi osemdesetih let, s posebnim poudarkom na intelektualnem krogu Nove revije. Medtem ko so slovenski časopisi vse pogosteje poročali o poglabljanju ekonomske krize, je skupina razumnikov okoli Nove revije strateško uporabila diskurz krize za artikulacijo svojega opozicijskega političnega programa. Leta 1985 so med različnimi intelektualci sprožili anketo, v kateri so iskali odgovore o vzrokih za družbeno krizo v Jugoslaviji. Anketa je subtilno predlagala rešitve, kot so ukinitev komunističnega monopola, zavzemanje za večjo neodvisnost Slovenije in spodbujanje konkurenčnega, odprtega gospodarstva. Analiza odgovorov na anketo razkriva kompleksno prepletanje pogledov na jugoslovansko krizo, pri čemer so obravnavani štirje ključni vidiki: dojemanje krize kot specifične jugoslovanske krize ali kot širše krize; dojemanje jugoslovanske krize kot krizo nerešenega nacionalnega vprašanja; dojemanje jugoslovanske krize kot krize družbenoekonomskega sistema; "objektivno" dojemanje krize ali subjektivno/diskurzivno razumevanje krize. Večplastni pristop poudarja niansirano naravo diskurza in njegove različne interpretacije med intelektualci. Študija ne prispeva le k razumevanju slovenske politične zgodovine, temveč ponuja tudi vpogled v razpad Jugoslavije in širši kontekst politične transformacije v Vzhodni in Srednji Evropi. Razkriva sodelovanje kroga Nova revija z različnimi intelektualnimi mrežami, vključno s komunističnimi režimskimi intelektualci in nekdanjimi člani šole Praxis. Poleg tega pristop umesti diskurz krize v širšo primerjalno perspektivo in raziskuje njegov trajni vpliv na politično misel. Dolgoročna perspektiva razkriva vztrajnost diskurza krize zunaj prvotnega konteksta, ki se je v obdobju po letu 1989 razvil v teorijo zarote. Negativno prikazovanje Partije / Zveze komunistov kot škodljive entitete je ostalo stalna tema diskurza kroga Nove revije. Očitno je, da je ta diskurz še naprej oblikoval slovensko politiko tudi po razpadu Jugoslavije. Študija se zaključi s sledenjem sodobni manifestaciji kriznega diskurza v SDS in njegovi transformaciji v evropski desničarski-populistični diskurz, kar dokazuje trajno, vendar spreminjajočo se naravo kriznega diskurza v politični misli.
Predavanje bo potekalo ob 19:00 v Participativni ljubljanski avtonomni coni (PLAC). Posnetek predavanja bo pozneje objavljen na IDŠjevem YouTube kanalu. Dogodek je organiziran v sodelovanju s Transform Europe.