Uvodnik: Kaj storiti z izobraženci?
Vprašanje intelektualcev je marksiste pestilo od samih začetkov. Že Nemška ideologija, ki sta jo napisala Marx in Engels, napade nemško intelektualno srenjo z namenom, »da osmeši in spravi ob kredit filozofski boj s sencami dejanskosti.« Intelektualec za marksistično teorijo predstavlja svojevrsten problem – na eni strani kot organizator dela, birokrat in ideolog predstavlja enega glavnih branikov kapitalističnega produkcijskega načina, na drugi pa so tudi glavni socialistični teoretiki in politični voditelji prihajali iz vrst intelektualcev. Medtem ko je bilo za zgodnje marksiste to vprašanje predvsem teoretsko, je hitro postalo tudi pereč praktični problem. Socialisti Druge internacionale so se morali hitro soočiti z razkorakom med pretežno izobraženskimi socialdemokratskimi strankami in revolucionarnim proletariatom. Izziv je bil še večji za Lenina in boljševike, ki se niso soočali le z razvojem partijskega kadra, ampak z izgradnjo upravnih, znanstvenih, izobraževalnih in kulturnih institucij nove sovjetske socialistične družbe. Lenin je navdihnil tudi novo generacijo marksistov, z vprašanjem intelektualcev pa so se tako pričeli ukvarjati tudi Gramsci, Althusser in drugi, medtem ko so se v zadnjem stoletju z izobraženstvom ubadali tudi nekateri levičarski sociologi, kot je Pierre Bourdieu.
Uvodno panelno predavanje bo obravnavalo odnos marksistov in nekaterih sorodnih teoretikov do izobraženstva. Posvetili bomo položaju izobražencev znotraj družbene delitve dela, njihovi funkciji v razrednem boju in vlogi v socialističnih gibanjih. S tem bomo poskusili predstaviti nekatere zgodovinske odgovore na danes za marksizem še vedno ključno vprašanje, kaj storiti z izobraženci.
Predavanje bo potekalo ob 19:00 v Participativni ljubljanski avtonomni coni (PLAC). Posnetek predavanja bo pozneje objavljen na IDŠjevem YouTube kanalu. Dogodek je organiziran v sodelovanju s Transform Europe.