Grega Hrib: Jugoslovanski socializem med planom in trgom
Zgodovine socializma v Jugoslaviji nikakor ne moremo razumeti kot ekonomsko enotnega obdobja saj je ta nihala med principi planskega in tržnega gospodarstva. K tovrstnim premikom so prispevali tako notranjepolitični dejavniki kot tudi zunanjepolitične razmere. Povojna Jugoslavije je kljub prvotnim poskusom izgradnje centralno-planskega tipa socializma po sovjetskem vzoru po sporu s Stalinom začrtala novo smer v t. i. samoupravni socializem, ki je postopoma okrepil mehanizme trga. Vrhunec tržnega socializma je Jugoslavija dosegla v šestdesetih letih z vzponom partijskega liberalizma s čimer so se hkrati okrepile tudi nacionalistične težnje po še dodatni avtonomiji posameznih republik. Po političnem padcu partijskih liberalcev je sledila doba t. i. »dogovornega socializma«, čas sedemdesetih let pa je postal v splošni zavesti znan kot »zlato obdobje« jugoslovanskega socializma. Temu so po Titovi smrti sledila krizna osemdeseta leta, ko je Zveza komunistov Jugoslavije pod taktirko mednarodnih institucij skušala z neučinkovitimi politikami reševati večnacionalno socialistično federacijo, ki pa je kljub vsemu do konca desetletja utrpela ostre mednacionalne spore in tudi dokončno restavracijo kapitalizma.
Predavanje bo potekalo v četrtek ob 18:30 v prostorih Participativne ljubljanske avtonomne cone (PLAC). Predavanje bo snemano - za posnetek predavanja sledite IDŠjevemu YouTube kanalu (https://www.youtube.com/c/institutzadelavskestudije).