Andraž Levstek: Industrijske vojne ameriškega sindikalizma
Delavsko gibanje v Združenih državah Amerike je v svojem razvoju doživelo številne nasilne spopade, od stavk in uličnih spopadov do pobojev in celo vojn. Globoka protislovja rase, nacionalnosti ter izobrazbe so predstavljala vir neenotnosti znotraj delavskega razreda, zarisala razredna bojišča ameriške družbe in narekovala strategije sindikalnih organizacij. Izkušnje ameriškega sindikalizma in njegov razvoj so z zanimanjem proučevali marksisti z vsega sveta.
Osrednja sindikalna federacija je v 19. stoletju postala Ameriška delavska zveza, ki je predstavljala konservativno in ekonomistično silo znotraj sindikalizma. Spopadala se je z revolucionarnim sindikatom Industrijsko delavstvo sveta ter pozneje s poskusi Komunistične partije ZDA, da bi prek svoje Sindikalne izobraževalne zveze od znotraj spremenila politiko zveze. Preobrat v sindikalni politiki Komunistične partije je privedel do poskusa izgradnje paralelnih sindikalnih organizacij znotraj Zveze sindikalne enotnosti. V obdobju New Deala, v tridesetih letih 20. stoletja, ko ameriška država prvič ni več aktivno zatirala delavskega organiziranja, so se napredni sindikati odcepili od Ameriške delavske zveze in oblikovali novo sindikalno federacijo – Kongres industrijskih organizacij. V okviru preoblikovanega državnega aparata med New Dealom in drugo svetovno vojno so sindikalne organizacije postale institucionalizirane, z združitvijo Ameriške delavske zveze in Kongresa industrijskih organizacij pa tudi dokončno centralizirane. Cena tega procesa sta bila izgon in uničenje njihovega militantnega krila, do česar je prišlo v času rdečega preplaha in preganjanja komunistov.
Predavanje bo potekalo v sredo, 17. junija, ob 18:00 v prostorih Participativne ljubljanske avtonomne cone (PLAC) na Linhartovi cesti 43.