Rastko Močnik: Zakaj je Slovenija v zvezi NATO?
Pred začetkom novega letnika predavanj se ponovno vračamo k vprašanjem vojne in sodobnega imperializma. Tokrat se bomo osredotočili na Slovenijo, njen vstop v zvezo NATO in njeno delovanje v tem zavezništvu. S predavanjem Rastka Močnika o tem, zakaj je Slovenija članica zveze, se hkrati poslavljamo od lanskega cikla predavanj in obeležujemo izid zbornika Marksizem in vojna, ki ga je Inštitut za delavske študije pripravil kot tematsko številko Časopisa za kritiko znanosti.
Predavanje bo potekalo v sredo, 18. 3. 2026, ob 18:00 v prostorih Participativne ljubljanske avtonomne cone (PLAC) na Linhartovi cesti 43.
Zakaj je Slovenija v zvezi NATO?
Na uradni strani vlade RS piše takole: »Demokratično izražena politična volja za približevanje Republike Slovenije NATO prvič jasno deklarirana v dopolnilih k Resoluciji o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, sprejetih v Državnem zboru Republike Slovenije meseca januarja 1994.« Pridružitvene dejavnosti so se začele takoj še isto leto. Predsednik vlade je bil takrat dr. Janez Drnovšek, minister za obrambo Janez Janša, zunanji minister Alojz Peterle, predsednik države Milan Kučan. Vladno koalicijo so sestavljale stranke: Liberalna demokracija Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Združena lista socialnih demokratov, Slovenska demokratska stranka. Za pridružitev Natu so se torej zavzemale vse frakcije politične birokracije (z izjemo Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča). Propagirali so jo vsi državni politični aparati od predsednika države navzdol in vsi ideološki aparati države vse do katoliške cerkve in njenega šefa. Kljub temu bi po anketi Večera leta 2002 za vstop v Nato glasovalo samo 39% vprašanih, proti pa 40%. Pred referendumom je politična birokracija zagnalo silno kampanjo. Nasprotniki so do neke mere lahko nastopali v javnosti, a niso imeli na voljo javnega denarja kakor pro-natovski propagandisti in tudi ne enakovredne množice agitacijskih kanalov. Marca 2003 se je referenduma o pridružitvi Natu, ki je potekal hkrati z referendumom o vstopu v EU, udeležilo 60,43 % upravičenk in upravičencev, za je glasovalo 66,08 % glasujočih, proti 33,92 %. Slovenija je postala članica Nata marca 2004. Še v istem mesecu so slovenski vojaki že delovali v Afganistanu. Leta 2023 je Natova anketa pokazala, da je podpora Natu v Sloveniji najmanjša med vsemi članicami. Le 56 % anketirank in anketirancev je menilo, da je članstvo v zvezi Nato pomembno za nacionalno varnost. V razpravah pred vstopom je ekonomist in politik Jože Mencinger menil, da za pridužitev Natu ni zadostnih razlogov. Kateri so torej vzroki, da je Slovenija vseeno članica Nata?